Tiskanje
		Oblika za tiskanje

OGROŽENA EVROPSKA SENČICA

Evropska velika senčica ali evropska umbra, Umbra krameri, Walbaum, 1792 je majhna sorodnica naše ščuke in je bila najdena v Sloveniji prvič leta 1980 v porečju Mure.

V Evropi je na Rdečem seznamu ogroženih vrst, proti koncu 20. stoletja so bile populacije na naravnih nahajališčih v podonavskem porečju v upadanju. Zadnja leta jo marsikje ponovno naseljujejo v habitate, kjer je že izumrla (Avstrija, Slovaška), tak primer npr. je bil predlani spomladi v Avstriji (2004). Naši vzhodni sosedje so v okviru projekta »Interreg III-A« (avstrijsko - madžarski program) vrnili prvih 180 vzgojenih mladic te vrste nazaj v nekdanji, sicer že precej obremenjen biotop - v Nežidersko jezero (Fertó) in okolna mokrišča (Seewinkel).

To je najbolj zahodno srednjeevropsko stepsko jezero in največje slano jezero v Eu na meji med Avstrijo in Madžarsko, 33 km dolgo in plitvo (največ 1,8 m globoko ), zaradi izhlapevanja ima slano vodo in fantastično azijsko fauno in floro. Med množico škodljivih tujerodnih vrst rib, ki so jih športni ribiči naselili tudi v ta biser narave, je bil tudi rastlinojedi beli amur , ki je uničil vodne rastline, predvsem rmanec in dristavec (Potamogeton pectinatus) , kjer so se avtohtone vrste rib drstile. Poleg onesnaževanja je bil to glavni razlog izumrtja tudi velike senčice v tem habitatu.

V IUCN Rdečem seznamu ima evropska senčica status ranljive vrste : VU A1ace. Ščiti jo Dodatek II Bernske konnvencije ozaščiti vrst , Evropska zaščita habitatov, Ramsarska konvencija o mokriščih in pri nas "Uredba o zaščiti prostoživečih vrstah (2004)" in Dodatek II Habitatne direktive (Natura 2000) , ki vključuje 26 vrst sladkovodnih rib, 3 vrste piškurjev in 2 vrsti sladkovodnih rakov, ki živijo v Sloveniji . 4 vrste : Umbra krameri, Gobio kesslerii, Gymnocephalus baloni, Cobitis elongata, so bile vključene na predlog naše države . Od 227 vrst evropskih sladkovodnih rib jih je 200 vrst avtohtonih, 27 vrst pa je tujerodnih; v bernsko konvencijo je sedaj vključenih 122 vrst, 118 je zaščitenih vrst, 4 vrste pa so strogo zaščitene (Acipenser naccarii, Valencia hispanica, Zingel asper, Umbra krameri ) .

Sistematika velike senčice : spada v razred ribe kostnice (Osteichthyes ) ; podrazred žarkoplavutarice (Actinopterygii - Neopterygii - Teleostei ) ; nadred lososi in sorodstvo (Protacanthopterygii ); red ščuke (Esociformes ); družina senčice (Umbridae ); rod Umbra Kramer in Scopoli, 1777; velika senčica , Umbra krameri WALBAUM, 1792 . Je torej bližnja sorodnica naše ščuke, čeprav ji je na prvi pogled bolj malo podobna. Še največja podobnost je pri trebušnih plavutih, ki so pomaknjene daleč nazaj. Sprednji del glave pa ni ščukasto ploščat, ampak okrogel, v starosti imajo senčnice na čelu celo bulo. So tudi precej manjše od ščuke . Kljub temu imajo vrsto podobnosti, med drugim sta obe družini kanibalski . Rod Umbra obsega 2 rodova in 4 vrste: evropska velika senčica zraste do 17 cm, ameriška velika umbra , Umbra limi (Kirtland, 1841) do 15 cm , pritlikava senčica , Umbra pygmaea (DeKay, 1842) do7,5 cm in Novumbra hubbsi do10 cm (Washington, ZDA) .

Areal razširjenosti velike senčice

V celinskih vodah Slovenije, razdeljenih med donavsko in jadransko povodje, živi po trenutno znanih podatkih 81 vrst izključno sladkovodnih rib (68 avtohtonih ali izvirnih in 13 tujerodnih ali alohtonih) in 3 vrste piškurjev. Med leti 1998 in 2000 je bila v mejnem delu reke Mure, od Ceršaka do Gornje Radgone, narejena ihtiološka raziskava, kjer so našli 47 vrst rib, v celotnem slovenskem predelu Mure pa skupaj s piškurjem 53 vrst. Raznovrstnost v povodju Mure je kljub 2 stoletji trajajočim regulacijam in onesnaževanju v primerjavi s povodji Save in Drave zelo velika, predvsem zaradi povezanosti z nizkovodnim predelom in večje pestrosti življenskih prostorov, habitatov (Meta Povž – Ribe reke Mure, 2002) .

Velika senčica živi tu samo v mrtvicah. Te so ogrožene zaradi onesnaževanja in gnojenja okolnih kmetijskih površin. Številne mrtvice, habitat te edinstvene ribe, so spremenjene v odlagališča odpadkov !

Habitat evropske senčice so stoječe, plitve, sorazmerno hladne, senčne, blatne, zaraščene, barske ali močvirske vode (lahko je dno tudi neporaslo, a obvezno blatno), v katerih lahko primanjkuje kisika . Imajo prilagoditev oz. sposobnost dihati zračne mehurčke, kar jim omogoča posebna zgradba krvožilja in plavalnega mehurja. . Vrste senčic so sposobne preživeti celo krajše izsušitve, ko se zakopljejo v blato in tu počakajo na deževje. Zato jim po angleško rečejo »mudminnows«. Evropska senčica je zelo odporna proti mrazu, saj se razmnožuje v vodah s temperaturo samo 10°- 13°C (glacilani relikt). Temperaturni razpon vrste je med + 5°C (pozimi se zakoplje v blato) do + 24°C poleti. Naseljuje porečje Donave, Dnjestra in Pruta, znana nahajališča so Nacionalni park Jezero Kolon na Madžarskem (46°45’N 019°18’E), rezervat Zasavica v Srbiji ipd.. Posamezna naselišča tako širše (49°N - 43°N, 9°E - 31°E) kot pri nas niso povezana, niti ob poplavah. Živijo v majhnih jatah 5- 6 osebkov.

Evropska senčica zraste v povprečju le 5 – 9 cm, redko zraste 13 cm, našli so celo 17 cm dolg primerek. Telo je temno sivorjavo, pokrito z velikimi cikloidnimi luskami, trebuh je svetlejši. Vzdolž bokov poteka svetlejša proga. Po telesu ima temnejše pege brez posebnega vzorca. Vse plavuti imajo konkavne robove, hrbtna pa skoraj ravnega. Na srednje veliki glavi so velika, nadstojna usta. Zobe ima samo v spodnji čeljusti.

Vrsta izjemno hitro dozori in doseže spolno zrelost že po prvem letu (dočaka 5-6 let). Samci so manjši od samičk , drstijo se marca in aprila , samička povrže do 2000 iker. Vrsta je znana po materinski skrbi za zarod, saj samica skrbi za gnezdo in mladice. Mladice se hranijo s kotačniki, navpliji vodnih rakov in drugim zooplanktonom, malo večje se hranijo z drobnimi rakci ostrakodi, samooki, vodnimi bolhami in ličinkami trzač ali komarjev. Po koncu prvega poletja pa že konzumirajo malo večji zoobentos, celo vodne hrošče, mladice drugih vrst rib in večje ličinke komarjev, koreter ipd.. Kot sorodnica ščuke lovi plen »z očmi« (pobočnice sploh nima) .

Iskanje senčice v naravnem habitatu

Umbro gojijo tudi številni hladnovodni akvaristi, zanimivo je, da v ZDA prodajajo domače vrste senčic pod eksotičnim imenom »Umbra krameri« . Je izjemno hvaležna, nezahtevna vrsta (ne potrebuje niti prezračevanja akvarija, podobno kot velja za azijske labitintovce iz riževih polj), posebej je cenjena zaradi materinske skrbi za zarod , kot je navadni zet (Gasterosteus aculelatus) zaradi očetovske skrbi za zarod. Uspešna drst zavisi od optimalnih pogojev v akvariju, podobno kot vodne želve morajo biti živali za drst prezimljene (med +5°do +8°C ) vsaj 2 meseca, pomembna je živa hrana in pravilen substrat, kamor odložijo ikre. Literatura navaja, da potrebuje mehko in kislo vodo : pH med 6.0 - 6.5 in skupno trdoto vode v nemških stopinjah do 5 °dGH.

Zelo koristne informacije o drsti je zbral slovaški ihtiolog : Kováč, V. 1997: »Experience with captive breeding of the European mudminnow, Umbra krameri (Walb.) and why it may be in danger of extinction. Aquarium Sciences and Conservation, 1: 45-51.« .

Evropska senčica je še posebej ogrožena na najbolj zahodnem področju svojega areala, v sosednji Hrvaški in Sloveniji. Ogrožajo jo izsuševanje močvirij v poljedelske namene, regulacije rek, pesticidi, predvidena izgradnja serije majhnih hidroelektrarn na reki Muri, vnašanje tujerodnih vrst rib v njen habitat zaradi »potreb« športnega ribolova in drugo onesnaževanje. Omenjeni projekt ponovne naselitve se bo nadaljeval, pripravlja pa se tudi obsežen mednarodni projekt za zaščito te vrste na celotnem njenem nekdanjem arealu. Če izumre evropska senčica, večina ljudi tega morda ne bi niti opazila, dejansko bi bila to tragična izguba še enega otroka bogate srednjeevropske ihtiofavne, ki smo jo dolžni ohraniti svojim potomcem.

© Bojan Dolenc

__________________________________________________________________________

	Evropska velika senčica
Evropska velika senčica Umbra krameri Družina: Umbridae Evropska velika senčica , Umbra krameri , Walbaum, 1792 Družina : Umbridae Sistematika : razred ribe kostnice ( Osteichthyes ) ; podrazred žarkoplavutarice (Actinopterygii - Neopterygii - Teleostei ) ; nadred lososi in sorodstvo (Protacanthopterygii ) ; red ščuke (Esociformes ) ; družina senčice ( Umbridae ) ; rod Umbra Kramer in Scopoli, 1777 ; velika senčica , Umbra krameri WALBAUM, 1792 . Sinonimi : Cyprinodon krameri Walbaum, 1792; Umbra catulus Walbaum, 1792; Aphya lacustris Grossinger, 1794; Cyprinodon umbra Cuvier, 1829; Umbra lucifuga Gronow, 1854; Umbra canina Kˇroli, 1882; Umbra lacustris Hankă, 1923; Umbra krameri pavlovi Kux & Libosvarsky, 1957 . Etimologija : umbra = senca , mrak, tema, noč ; po Kramerju . Tuja imena : European mudminnow , Hundfisch (nem.) ; mrguda (srbohrvaško) ; blatniak (češko) , Blatniak tmavý (slovaško); mulawka (poljsko) ; evropejskaja evdoška (rus.) ; Lápi póc (madžarsko) ... Domovina : porečje Donave, Dnjestra in Pruta ; 49°N - 43°N, 9°E - 31°E ; Ukrajina , Češka , Slovaška , Avstrija , Madžarska , Moldovija , Romunija , BiH , Jugoslavija , Hrvaška , Slovenija . Biotop/habitat : stoječe , plitve , sorazmerno hladne, senčne , blatne , zaraščene , barske ali močvirske vode (lahko je dno tudi neporaslo, a obvezno blatno), v katerih lahko primanjkuje kisika . Obarvanost : telo je temno sivorjavo , pokrito z velikimi cikloidnimi luskami , trebuh je svetlejši. Vzdolž bokov poteka svetlejša prooga. Po telesu ima temnejše pege brez posebnega vzorca. Spol : samci so manjši od samičk. Obnašanje : kadar se ne drsti , je miroljubna , počasna riba, živi v jati 5 - 6 osebkov . Ureditev akvarija : hladnovodni biotop ; potrebuje mehko dno (mivka) , veliko rastlin , predvsem plavajočih in nekaj prostora za plavanje , šibko svetlobo in rahlo mehko in kislo, staro vodo. Ne potrebuje prezračevanja, saj je prilagojena na vode z malo kisika . Hrana : zoobentos : vodni rakci in ličinke vodnih žuželk, tudi enhitreji in tubifeksi . Razmnoževanje : pri 13°- 17° C , samica brani teritorij in skrbi za ikre . Vrsta izjemno hitro dozori in doseže spolno zrelost že po prvem letu . Drstijo se marca in aprila , samička povrže do 2000 iker. Mladice se hranijo s kotačniki , navpliji vodnih rakov in drugim zooplanktonom , malo večje se hranijo z drobnimi rakci ostrakodi , samooki, vodnimi bolhami in ličinkami trzač ali komarjev . Mladice se rade "žrejo" med seboj. Uspešna drst zavisi od optimalnih pogojev v akvariju , podobno kot vodne želve morajo biti živali za drst prezimljene (med +5°do +8°C ) vsaj 2 meseca , pomembna je živa hrana in pravilen substrat , kamor odložijo ikre . Življenska doba : 5-6 let Ogroženost : po IUCN ranljiva vrsta : VU A1ace Povprečna cena : ? Sorodne vrste : ameriška velika umbra , Umbra limi (Kirtland, 1841) do 15 cm , pritlikava senčica , Umbra pygmaea (DeKay, 1842) do7,5 cm in Novumbra hubbsi do10 cm (Schultz, 1929) . Posebnosti : imajo prilagoditev oz. sposobnost dihati zračne mehurčke, kar jim omogoča posebna zgradba krvožilja in plavalnega mehurja . Vrste senčic so sposobne preživeti celo krajše izsušitve, ko se zakopljejo v blato in tu počakajo na deževje . Evropska senčica je zelo odporna proti mrazu, saj se razmnožuje v vodah s temperaturo samo +10° do +13°C (glacialni relikt) . Je bližnja sorodnica naše ščuke, največja podobnost je pri trebušnih plavutih, ki so pomaknjene daleč nazaj . Sprednji del glave pa ni ščukasto ploščat, ampak okrogel , v starosti imajo senčnice na čelu celo bulo. So tudi precej manjše od ščuke . Kljub temu imajo vrsto podobnosti , med drugim sta obe družini kanibalski , lovita z očmi , med gostim rastlinjem in prenašata malo kisika v vodi . Velikost : do 17 cm Temperatura : +5° do +24°C Voda : pH = 6,0 -6,6 ; dGH = do 5° Akvarij : min. 80 cm x 40 x 40 cm = 130 litrov Zadrževanje : dno , sredina ___________________________________ Bojan Dolenc Natisni

	Galerija slik

http://www.akvazin.com/default.cfm?kat=030109&ID=206