Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Močvirni travniki – življenjski prostor ogroženih higrofilnih kobilic
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Lovrenška jezera
Ko se poleti sprehajamo po travnikih, se sploh ne zavedamo, da so mnoge od kobilic, ki nam skačejo ispred nog, že ogrožene vrste.

Kobilice sodijo med ravnokrilce (Orthoptera) in jih delimo na dolgotipalčnice (Ensifera), ki so povečini nočne vsejede živali, ter na kratkotipalčnice (Caelifera), dnevne živali, ki so rastlinojede. Vsem znane dolgotipalčnice so bramor (Gryllotalpa gryllotalpa), čriček (Oecanthus pellucens) iz vinogradov ter poljski muren (Gryllus campestris). Kratkotiplačnice so vse drobne kobilice, ki nam na poletnih košenicah skačejo izpred nog.

Kobilice so tiste žuželke, ki nam obogatijo sprehod po naravi s svojim petjem. Stridulacijska naprava na krilih jim omogoča cvrčanje, ki je za vsako vrsto značilno. Nekaterih podvrst ne moremo določiti brez analize oglašanja (sonogram). Dolgotipalčnice se oglašajo z drgnjenjem prednjih kril (pokrovk), kratkotipalčnice pa se oglašajo z drgnjenjem zadnjih stegen ob prednja krila. Namen oglašanja je vabljenje samic, dvorjenje ter znak rivalstva med samci.

Nekdo bo rekel, da kobilice niso pomembne, saj delajo škodo z obžiranjem rastlin. To je res, vendar naše vrste delajo neznatno škodo, so pa izredno pomembne v prehranjevalni verigi drugih živali, predvsem žužkojedih ptic. Nenazadnje je raznovrstnost kobilic pokazatelj ohranjenosti narave.

Močvirni in vlažni travniki, ki so večkrat poplavljeni, so življenjski prostor nekaterih higrofilnih vrst, ki so zaradi izsuševanja močvirij skrajno ogrožene. Najdemo jih na primer na Planinskem polju, Cerkniškem jezeru, v Jovsih, na Ljubljanskem Barju, na Dravskem polju in v Prekmurju.

Na srečo so pri nas V Sloveniji še sorazmerno pogoste, medtem, ko so marsikje v Evropi na seznamu izumrlih ali skrajno ogroženih vrst. Take izrazito higrofilne vrste so:

Ruspolia nitidula
dolgotipalčnica; pri nas je pogosta predvsem na nižinskih vlažnih travnikih; v nekaterih predelih Nemčije je že izumrla;
Metrioptera roeselii
dolgotipalčnica; pri nas in v Evropi je zaenkrat pogosta; živi tudi na bolj suhih travnikih;
(slika 2 - samec, slika 3 - samica)
Conocephalus dorsalis
dolgotipalčnica; pri nas je že bolj redka; marsikje v Evropi ranljiva vrsta, ki naseljuje vlažne travnike;
Conocephalus discolor
dolgotipalčnica; pri nas in v Evropi je ranljiva vrsta;
Stethophyma grossum
kratkotipalčnica; pri nas jo najdemo na Lj. Barju, na Cerkniškem jezeru. Ljubi vlažne in občasno poplavljene travnike; ne mara šote, zato jo ne najdemo na zahodnem delu LJ. Barja, kjer je šota na površini; V Evropi tik je pred izumrtjem;
Mecostethus parapleurus
kratkotipalčnica; pri nas je povsod tam, kjer je prejšnja vrsta; šota je ne moti; v Evropi je zelo ogrožena;
Chrysochraon dispar
pri nas in v Evropi je zaenkrat pogosta vrsta, saj živi tudi na suhih travnikih;
Oecanthus pellucens, čriček
Pri nas je zelo pogost v vinorodnih krajih (Primorska, obrobje Panonske nižine). Marsikje v Evropi je zelo ogrožen, predvsem zaradi škropljenja vinogradov. Je izrazito toploljubna kobilica, ki ji bolj ustrezajo suha področja. Je tudi na Ljubljanskem Barju (Vnanje Gorice, Ig)

Besedilo je pripravil Blaž Šegula.

Sodelujte v diskusijah na to temo »

Galerija slik