Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Medeni nitkar
Colisa chuna
Medeni nitkar

Colisa chuna
Družina: Belontiidae - Trichogastrinae

Medeni nitkar, Colisa chuna (C.sota), Hamilton, 1822. V nekateri literaturi in na spletni strani Fishbase pa ga uvrščajo v rod Trichogaster . Originalni zapis je pod imenom : "Trichopodus chuna , Hamilton, F. [Buchanan] 1822. An account of the fishes found in the river Ganges and its branches. Edinburgh & London. Fishes Ganges". Kasneje je bila riba opisana pod številnimi imeni :
Polyacanthus sota , (Hamilton, 1822)
Trichopodus sota , Hamilton-Buchanan, 1822
Colisa chuna , Cuvier & Valenciennes, 1831
Colisa sota , Cuvier & Valenciennes, 1831
Trichogaster chuna , Day, 1878
Trichogaster sota , Regan, 1909
Latinsko ime za indijske pritlikave nitkarje etimološko izvira iz jezika domačinov iz Assama in severne Indije za te ribe : "Chuna kholisha" za medenega nitkarja (Colisa chuna) in "Lal kholisha" za pritlikavega nitkarja (Colisa lalia ) . V jeziku hindi (najpogosteje uporabljan jezik v Indiji, današnji naslednjik sanskrita z veliko perzijskimi in nekaj arabskimi tujkami) pomeni: LAL (s širokim A) = rdeč ; CHOTTA (z retrofleksnim T) = majhen (vrstni imeni "lalia" in "sota" sta očitno popačenki iz Hindija).

Njegov biotop so obrežja počasnih ali stoječih voda v poplavnih ravnicah severovzhodne Indije , Asama in Bangladeša. V preteklih letih smo vedeli, da je ta vrsta redka v hobiju zaradi neobičajno velike občutljivosti na Oodinium pillularis (žametno kožno vnetje). Danes vemo, da je še usodnejša zanj ribja tuberkuloza (farmski soji Mycobacterium marinum, M. forfitium in druge). Največ teh rib pa je podobno kot pritlikave nitkarje ugonobil iridovirus, na katerega so danes farmske ribe že odporne ali cepljenje, ga pa prenašajo naprej na druge vrste rib! Kot sorodnega indijskega pritlikavega nitkarja (C.lalila) moramo te ribe ločiti od farmsko vzgojenih rib, ki so že delno imune na to pogubno bolezen akvarijskih rib. Iz navedenih razlogov sta obe te vrste in nekatere sorodne primerne za samo izkušene akvariste.
Samičke so srebrno sive, podobne samičkam pritlikavih nitkarjev, samčki pa se v optimalnih pogojih izjemno lepo obarvajo (glej sliko). So plašni, kot sorodne vrste potrebujejo gosto zaraščen, šotni akvarij s temno podlago in skrivališči (kokosov oreh, korenine). Glede hrane niso izbirčni, so vsejedi, jedo vse od drobne žive hrane do rastlinskih "spirulina" lusk. Med drstjo je samček izjemno živahen in teritorialen, parček med drstjo kontrolira prostor 500 kvadratnih cm. Pogosto se par zdrsti, še preden samček zgradi gnezdo iz plavajočoh rastlin. Ličinke se izležejo po 24- 36 urah, mladice splavajo po naslednjem dnevu. Kot pri priltlikavih nitkarjih , mladice jedo fin fito & zoo-plankton. Kot pri sorodnem pritlikavem nitkarju morajo biti mladičinad 1 cm velikosti nekaj mesecev v hladni vodi (pod 22°C - najbolje okoli 20°C), da ostanejo dovolj vitalni in zdravi, sicer kot odrasli radi zbolijo in živijo manj kot leto dni.

Velikost: 5cm
Temperatura: 18°-28°C
Voda: pH= 6,0 - 7,5 ; do 15°dGH; z dodatkom šote
Akvarij: min.50 cm, zasajen z zaščitnim rastlinjem
Zadrževanje: sredina

Besedilo : Bojan Dolenc , AQUA VITA d.o.o.

Oblika primerna za tiskanje Natisni