Oranžnorepi mehiški krapič, Xenotoca eiseni, Rutter, 1896
Sistematika : Actinopterygii - Cyprinodontiformes - Goodeidae - Goodeinae - Xenotoca
Sinonimi : Characodon eiseni, Xenotoca variata

Etimologija : xenos = tuj, nenavaden, drugačen, čuden; tokos = potomstvo; eiseni = posvečeno geologu in geografu Gustavu Eisenu, v spomin kalifornijski akademiji znanosti; živorodni zobati krapovec, kjer samička drugače "nosi" jajčeca in zarodke, kot druge živorodke (podobno kot recimo rod Alloophorus).
Tuja imena : Redtail splitfin, Red-Tailed Goodeid, Orangetail goody, Redear goodeid; Banderolenkärpfling, Eisens-Kärpfling (nemško); ksenotoka (rusko, poljsko) ...
Domovina : Mehika : Rio San Leonel, Rio Tamazulae, Nayarit, Jalisco, Rio Lerma, Rio Grande de Santiago, blizu kraja Tepic.
Biotop/habitat : čisti višavski potoki s srednje močnim tokom; najdemo ga tudi v gorskih potokih na mehiškem višavju in celo v prekopih - kanalih onesnažene vode.
Obarvanost : osnovna barva je zelena do sivo rjava, čez telo turkizno modra do rdeča, zlata (odvisno od izvora rib) z rumenimi in belimi svetlikajočimi luskami. Rep je rdeč ali oranžen. Samičke so manj opaznih barv, svetlo bež do rjave barve. Starejši osebki dobijo na hrbtu značilno grbo.
Obnašanje : živahna riba jate(~ 10 osebkov), pogojno miroljubna vrsta. Manjšim, pajčolanastim in počasnim ribam pogosto grizejo plavuti. Lahko jih imamo z ostalimi ribjimi vrstami, vendar morajo biti te dovolj velike. Akvarijske populacije običajno ne "ščipajo" plavuti (podobno kot sumatranke); a starejši osebki lahko "obudijo" to prirojeno navado in je treba biti previden. Najbolje, da so v biotop akvariju z drugimi kompatibilnimi vrstami mehiških živorodk (recimo Ameca splendens ).
Ureditev akvarija : temna podlaga, rastline. V ospredju dovolj prostora za plavanje. Vodni tok šibek do zmeren.
Hrana : vsejedec, alge, pomemben je vegetarijanski delež za lepšo obarvanost in vitalnost.
Razmnoževanje : značilnost družine Goodeidae je svojevrstno razmnoževanje (dioecism ). Oploditev je notranja, zarodke samica nosi do 2 meseca, "rodi" popolnoma razvite mladice, povprečno 50 (30 - 60) kom. vsaka dva meseca, velikosti 1-1,5 cm. Rast mladic je hitra, spolno dozorijo po 5 mesecih življenja. Glede tega so torej nekje vmes med drstečimi in živorodnimi zobatimi krapovci, gre za pravo nosečnost. Razvoj embrijev poteka v materi, hrano pa jim zagotavlja trofotenija in ne jajčni mehur kakor pri ostalih živorodkah - z izjemo rodu Atenobius. Npr. pri gupiji imajo lecitotrofijo, jajčeca z embriji se hranijo z jajčnim mehurjem do konca materine nosečnosti; jajčeca se izločijo in mladice se osvobodijo. Pri Goodeidih pa je matrotrofija, embrijem omogoči hrano in kisik direktno od matere "cevka" trofotenija (trophotenia), ki skrbi za izmenjavo hrane med materjo in mladico. Razvije se iz analnega dela embrija, kadar ta "zapusti" jajčece, v katerem se je formiral pri sami oploditvi. Trofotenija je še vedno prisotna med porodom, izgine pa dan po rojstvu mladic. Torej notranji mišični organ, spremenjena analna plavut pri samčku, struktura jajčeca in razvoj trofotenije v embriju ločujejo družino Goodeide od ostalih skupin živorodk.
Posebnosti obeh spolov : prvih 6 žarkov samčkove analne plavuti je podvojenih, so krajši in ločeni od ostale plavuti. Ti žarki so bili najprej opisani kot gonopodij (Turner, Mendoza, Reiter 1962), vendar ni bilo dokazano, niti preverjeno, da Goodeidom ta gonopodij služi za izločanje sperme (Miller, Flitzsimmons 1971). Nadaljni študiji so pokazali, da je oploditev notranja in možna prav s prvimi žarki samčkove analne plavuti, kasneje so jo sprejeli pod imenom antropodij. Posebnost samčkov je še kratka notranja mišična cev imenovana "pseudophal", ki povezuje semenovod s spolovilom. Pri samičkah pa en sam jajčnik, ki se oblikuje z združitvijo dveh stranskih organov. V razvoju embrija je jajčni rumenjak ponovno hitro absorbiran, njegovo hranilno vlogo pa prevzame trofotenija, ki je podobna placenti in se razteza iz analnega predela embrija. Samička ni zmožna "konzervirati" samčkovih spermijev, temveč mora biti oplojena vsakič znova. Oploditev nastopi po značilnem samčkovem plesu - drstni ples. Starejše samice niso več rodne (fertilne).
Posebnosti : poleti to vrsto lahko uspešno gojimo in razmnožujemo zunaj v vrtnem bazenčku ali ribniku, ki je bogato zaraščen z drobnolistnimi rastlinami in algami. Obstaja veliko lokalnih "ras" ali podvrst vrste Xenotoca eiseni, recimo X. e. "San Marcos" (Goldsattel-Banderolenkärpfling )http://www.goodeiden.de/html/_san_marcos_.html

Ogroženost : ni ogrožena
Življenska doba : 5 let
Stopnja zahtevnosti : 2 (od 5).
Literatura : members.lycos.co.uk/aquaworld/Livebearers/Xenotoca_eiseni.htm?
afae.it/pages/tematica/goodeidi/schedegoodeidi/xenotoca_eiseni
acquaportal.it/Articoli/Dolce/Pesci/livebearers/goodeidi.asp
Slike : www.jarathana.nl/ nl/products.htm
www.angelicus-terraqua.com/ articles/xenotoca.htm
http://www.zyworodki.akwarista.pl/html/galeria/foto/
http://www.emdt.com/gvist/tegningen/eiseni_helleri.html

Velikost : samička 7 cm, samček 6 cm
Temperatura : 15° - 32°C
Voda : pH = 6,0 - 8,0 ; od 9° do 19° dGH
Akvarij : vsaj 100 cm (150 - 200 l)
Zadrževanje : sredina
___________________________________

Tekst : Romina Gregorčič - Romy (strokovna recenzija Bojan D.)