Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
bleščeči mehiški krapič
Ameca splendens
bleščeči mehiški krapič

Ameca splendens
Družina: Goodiedae

Poimenovanji: Ameca splendens Miller in Fitzsimons, 1971; Ameca splendens Gartner, 1981.

Etimologija: rodovno ime Ameca izhaja od istoimenske reke, ki predstavlja enega izmed habitatov te vrste; splendens pa v latinščini pomeni svetlikajoč se, bleščeč (zaradi modro bleščečih lusk).

Družina: Goodeidae.

Slovenski imeni: bleščeča metuljarica, bleščeči mehiški krapič.

Tuja imena: butterfly splitfin (angleško); ameka wspaniała (poljsko); Schmetterlings-Kärpfling (nemško); goodeidi farfalla (italijansko).

Domovina: Jalisco, Mehika.

Biotop/habitat: Reki Rio Teuchitlan in Rio Ameca.

Oblika in barve: so torpedaste oblike, ki je nasploh značilna za živorodne mehiške krapiče, čeprav pa ne moremo govoriti o grbi kakršno lahko opazimo pri starejših samcih vrste Xenotoca eiseni. Hrbtna plavut je pomaknjena nekoliko nazaj. Glava je rahlo špičaste oblike.

Spolni dimorfizem: pri samcih je repna plavut obrobljena živorumeno in črno z jasno ločnico. Pri dominantnih samcih sta ti dve barvi izrazitejši in se pojavljata tudi na hrbtni ter analni plavuti. Od glave proti repu poteka zabrisana temnejša črta, ki je znova bolj vidna pri dominantnih samcih. Osnovna barva nad črto je rjavkasta, pod njo pa belo-siva, vendar pa se po celem telesu pojavljajo srebrno-modre luske, tako da izgleda kot bi bila riba posuta z bleščečim prahom. Pri primerkih v naravi lahko zaznamo celo odtenke zelene in rdeče, a so žal tudi bleščeče metuljarice kot mnoge druge vrste akvarijskih rib v ujetništvu izgubile tako intenzivno obarvanost. Samice so manj izrazitih barv, saj je prevladujoča siva z nekaj črnimi pikami, ki so bolj vidne na repni plavuti. Lesk je v primerjavi s samci skoraj neopazen.

Obnašanje: Ameca splendens je praviloma miroljubna riba. Tudi med samci ni zaznati pretirane agresivnosti, čeprav določeno rivalstvo obstaja. Pri večjem številu samcev in zadostnem številu samic pa se rivalstvo skrči na minimum, saj je v tem primeru prisotna trdna hierarhija. Ta vrsta se dobro obnese tudi v večjih skupinskih akvarijih skupaj z drugimi vrstami iz družine Goodeidae (v njenem naravnem habitatu so to Allodontichthys polylepis, Allotoca goslinei ter Ilyodon furcidens), večjimi predstavniki družine Poeciliidae ter raznimi drugimi robustnejšimi vrstami rib.

Razmnoževanje: samec oplodi samico s pomočjo andropodija (prvih nekaj žarkov analne plavuti). Pri drstitvenem plesu sodelujeta oba. Oploditev pa je potrebna za vsako leglo posebej (podobno velja tudi za živorodke iz rodu Jenynsia, družina Anaplepidae). Zarodki so z materjo povezani preko trofotenije, ki jo lahko pri mladicah opazimo še nekaj dni po rojstvu. Mladice se rodijo dva meseca po oploditvi (55 do 60 dni). Velikost ribic in številčnost legla sta v veliki meri odvisna od velikosti samice (do 30 mladic, ki so lahko velike tudi 2,5 cm). Zaradi relativne velikosti mladic jih odrasli primerki ne preganjajo. Spolno dozorijo po treh do štirih mesecih, ko lahko pri samci že opazimo blago obarvane repne plavuti. Srednje velika akvarijska kolonija s tremi do petimi spolno zrelimi samicami in nekaj štirimesečnimi samci je v smislu dolgoročnega ohranjanja vrste razmeroma stabilna osnova.

Hrana: vsejedec. Ameca splendens je eden najboljših odstranjevalcev rdečih bradatih in zelenih nitastih alg. Ji je pa treba zagotoviti zadosten delež zelene snovi, saj se v nasprotnem primeru požrešno loti mehkolistnatih rastlin.

Ogroženost: to je kritično ogrožena vrsta, ki jo ogrožajo alohtone vrste ter človekovi posegi v okolje (npr. irigacija). V večjem številu jo je moč opaziti le še v bližini izvirov na reki Teuchitlan.

Zanimivost: V primeru ogroženosti se predvsem manjši primerki pretvarjajo, da so mrtvi, kar je verjetno zadnji manever, s katerim želijo preslepiti plenilca. Tudi pri akvarijskem gojenju bleščečih mehiških krapičev lahko opazujemo tovrstno vedenje. Ko jih zajememo v mrežico, številni prenehajo plavati in se obračajo na bok.

Življenska doba: več let.

Zahtevnost: 2 (od 5).

Velikost: samica 12 cm, samec 8 cm.

Temperatura: 10° - 30°C.

Voda: pH 6,5 - 8,0; od 5° do 25° dGH.

Akvarij: vsaj 100 litrski z zmernim tokom in dovolj kisika ter veliko prostora za plavanje. Naravno okolje je z algami poraščeno kamnito dno. Značilna vegetacija sta tudi rodova plavajočih rastlin Ceratophyllum in Eichornia. Dobrodošli dodatki so tudi korenine in skrivališča v obliki kamnitih gmot.

Zadrževanje: predvsem srednje plasti.

Foto: Roman Slaboch (Češka).

Avtor: Matic Jamnik (Mr. Jamar)


Oblika primerna za tiskanje Natisni 

Galerija slik