Rdečemorska plamenka, Pterois miles, Bennett, 1828
Sistematika : Animalia - Chordata -Vertebrata - Osteichthyes - Actinopterygii - Neopterygii - Teleostei - Acanthopterygii - Scorpaeniformes - Scorpaenidae - Pteroinae - Pterois - miles.
Meristika : D, XII + I+9-11 ; A, III+6-7; P, 13-15; V, I+5; GR, 14-16.
Sinonimi : Pterois volitans, Linnaeus, 1758; Pseudomonopterus volitans; Scorpaena miles, Bennett, 1828; Pterois muricata, Cuvier, 1829 .
Etimologija : pteron = plavut, oplavuten ; miles = oborožen vojak; plamenke s fantastično oplavutenostjo iz Rdečega morja (druge vrste tudi iz Indijskega oceana in Pacifika) .
Tuja imena : Devil Lionfish, Soldier lionfish, red lionfish (angleško); Scorpionfisch, Indischer Rotfeuerfisch (nemško); pesce cobra (italijansko); laffe volant, poisson scorpion, poisson-dindon (Mauricijus), poisson armée (Reunion), poisson-scorpion (Maldivi) - francosko; peixe-fogo diabo Mozambique- portuglasko); skrzydlica wachlarzopletwa (poljsko), ominokasago (japonsko), tataraihau (tahitijsko), tataraihu (tuamotansko) ...
Domovina : Rdeče morje (Egipt - Sinaj) do Port Alfred-a, Indijski ocean - Južna Afrika do Sumatre, Indonezija. Najdena tudi v vzhodnem Mediteranu ob izraelski obali. Povsod drugje, predvsem v Pacifiku jo nadomešča velika ali navadna plamenka, Pterois volitans, Linnaeus, 1758. Države : Cargados; otočje Chagos Is.; Komoro; Indonezija; Izrael, Kenija ; Madagaskar; Maldivi; Mauritius; Mozambique; Myanmar ; Oman; Reunion; Rodriguez ; Sejšeli; Somalija ; Južna Afrika; Sri Lanka; Tanzanija .
Biotop/habitat : lagune, zalivčki in proti odprtemu morju odprti koralni grebeni od 0,2 do 60 m globine. Čez dan se skriva v votlinah in razpokah, na lov za ribami in kozicami gre proti večeru.
Naravni plenilci : čedrovka, Fistularia commersoni (Smooth cornetfish) - pojejo jih z repom naprej .
Spol : samci so večji od samičk.
Obarvanost : kriptična in svarilna obarvanost, zelo variabilna ...
Obnašanje : s svojimi plavutnicami obkrožijo plen in ga naženejo v kot, od koder lahko "zbeži" le še v usta plamenke; imajo neverjetno hitro "zgrabitev" plena v usta - običajno je hitrost ulova pod 15 milisekundami ! Če so ogrožene, našopirijo svoje strupene plavutnice. V naravi jih ponoči, ko lovijo, privlači svetilka potapljačev, ker se okoli nje nabirajo jate majhnih ribic, ki so plen plamenkam. Lahko in pogosto "pičijo" potapljače, imajo zelo boleč pik, ki se ga rešimo le z namočitvijo pičenega mesta v vroči vodi (beljakovinski strup). V primerjavi s sorodnim kamenim vešcem (Synancea verrucosa) njen pik ni smrten (kar številna akvaristična literatura napačno straši akvariste). V akvariju je med plamenkami pogost kanibalizem. Pogosto poginejo v akvariju, ker se jim prevelika riba zatakne v grlu!
Kompatibilnost v koralnem akvariju : je "reef safe" riba. Lahko jo gojimo tudi v "ribjem" akvariju z dovolj velikimi ribami. Vse ribe v akvariju morajo biti vsaj 2 x večje od plamenk, pa še jih lahko pičijo s plavutnicami. Po drugi strani imajo s svojimi dolgimi plavutmi veliko sovražnikov, ki jih poškodujejo : nekatere velike ustnače so nore na plamenke (pišem iz izkušnje v Sloveniji), nevarne sostanovalke so ravno velike ribe, kot napihovalke, balestre, zastavice, cesarčki, gospice, murene, ker grizejo plavuti ali napadejo od spodaj nezaščiten trebuh plamenke. Zato je res zelo malo vrst rib, ki sploh so primeni sostanovalci, tudi le te pa same rabijo zelo velik akvarij.
Ureditev in vzdrževanje : svetloba ni bistvena, imajo raje manj osvetljen akvarij. Potrebujejo vodo, ki je nasičena s kisikom, torej potrebujejo ogromne filtre in penilec za eno številko večji od velikosti akvarija. Akvarij sam mora biti res zelo velik, zaradi ogromnih količin nitratov in fosfatov, ki jih te plenilke proizvedejo v zelo kratkem času, pride v premajhni količini vode čez noč do padca alkalnosti in s tem povezanega "pH šoka", kar te ribe pokoplje zelo hitro. Tak ribji akvarij potrebuje industrijsko filtracijo in skimmer, ki nabere dnevno po liter ali 2 temnorjave umazanije. Potrebna je zelo pogosta, 1 - 2 x tedenska delna menjava vode (do 30 %).
Hrana : žive morske ribe (ne sladkovodne!) in rakovice in kozice (v naravi posebej čistilne kozice, recimo vrsta Stenopus hispidus), zmrznjene girice ali kozice. Poudarjam problem pravilne prehrane teh rib, ki se v naravi prehranjujejo s kozicami, plavajočimi rakovicami iz družine Portunidae in oslabelimi ribami (na grebenu vršijo koristno funkcijo predatorja, ki dela med populacijami rib koristno selekcijo). Trgovci prodajajo za plamenke t.i. "feeder fish" (ribe za hranjenje plenilskih vrst), običajno so to mlade zlate ribice, pajčolanke ali gupiji. Za plamenke je tako hranjenje s sladkovodnimi ribami usodno na dolgi rok, po nekaj mesecih zaradi pomanjkanja morskih mineralov in napačne sestave zbolijo : dobijo zamastitev notranjih organov, ledvično/očesno okvaro (tipičen simptom je, da hočejo živo ribo ujeti, a jo zgrešijo, ker imajo dioptrijo, vzrok je ledvična odpoved, ki okvari vid) in druge poškodbe in kronična obolenja, zaradi česar plamenka v mukah pogine. Če plamenk pravilno ne hranimo, zbolijo in poginejo. Sicer imajo življensko dobo preko 10 let, a le malo plamenk večinoma v javnih akvarijih je imelo to srečo. Glede, da lahko najdemo lažna navodila za napačno hranjenje plamenk v večini dostopne "akvaristične" literature (predvsem revijah), lahko upravičeno sklepamo, da večina plamenk v akvarijih konča po zgoraj opisanem scenariju. Pravilno hranjenje je seveda zelo zamudno, drago in zahtevno. A že samo, da plamenka v akvariju po nakupu začne jesti, je pogosto problem .
Razmnoževanje : v dovolj velikem akvariju se plamenke ob pravilni prehrani redno drstijo. Drstni ples se izvaja ob večernem mraku. Samička izleže želatinozno vrečko, ki jo samček istočasno oplodi. Ikre so pelagične, izlegle ličinke so planktonske. Mladice se spustijo na dno iz gladine po 25 do 40 dneh razvoja, ko so velike 10 - 12 mm.
Življenska doba : 14 let
Ogroženost : ni na IUCN rdeči listi.
Aklimatizacija : vse bodike iz družine Scorpenidae ( 35 družin, ~ 300 rodov s preko 1271 vrstami) so zaradi odsotnosti lusk ali majhnih lusk izjemno občutljive na amonijak, nekatere organske snovi in težke kovine. Bodike so občutljive na bakterijske infekcije ; če dobijo rane po telesu, se te hitro "zagnojijo" in infekcija se razširi na sistemsko. Zelo slabo prenašajo običajne antibiotike in je potrebno poznati zdravilo izbora. Če zdravimo v karanteni recimo z malahitom ali bakrom, bodo vse bodike, vključno z veliko in rdečemorsko plamenko, odplavale v večna lovišča po skrajšanem postopku! Druga taka posebnost je, da potrebujejo vodo, ki je nasičena s kisikom, torej potrebujejo ogromne filtre in penilec za eno številko večji od velikosti akvarija.

Posebnosti : od leta 2000 se je žal plamenka (Pterois volitans / miles kompleks) kot tujerodna razmnožila v priobalnih vodah ZDA, kjer predstavlja hudo nevarnost naravnemu ekosistemu. Skoraj nepojmljivo je, da vladne službe sploh ne razmišljajo o programu za iztrebljenje te nevarnosti. Številni svetovno znani ihtiologi, ekologi in morski biologi so zaradi tega ogorčeni, glede na izkušnje s podobnimi onesnaženji okolja s katastrofalnimi posledicami več kot upravičeno! Ta riba zraste ~ 35 - 40 cm in potrebuje izjemno velik akvarij; je tudi zelo naporna za hranjenje in pogoste nujne menjave vode. Iz prakse vem, da se jo akvaristi, podobno kot sladkovodne piraje ali oskarje, sčasoma naveličajo in začnejo ponujati naokoli. Po podatkih iz javnih akvarijev je ta vrsta na vrhu seznama akvarijskih rib, ki jih akvaristi ponujajo javnim akvarijem. Enostavno čez čas dobesedno prerastejo akvarij, tako da jim strupene plavutnice dobesedno štrlijo iz izvode. V naravi plamenka prenese temperature do 14°C in obstaja utemeljena nevarnost, da bi jo kakšen neosveščen akvarist odvrgel v Jadransko morje. Glede na strupenost bi bila primerna samo za dovolj velike javne akvarije, za gojenje doma jo najodločneje odsvetujem, čeprav je mlada silno simpatična. Seveda so pritlikave vrste plamenk bistveno primernejše za gojenje v akvariju, a celo one potrebujejo minimalno 150 cm (~400 l) akvarij in ustrezno živo ali drago kvalitetno zmrznjeno hrano morskega porekla. Osebno vrst pritlikavih plamenk še nisem videl naprodaj, medtem ko velike plamenke redno prodajajo. Ne samo da je recimo pritlikava plamenka Dendrochirus zebra primernješa za akvarij, tudi cenejša je.
Sorodne vrste : poddružina Pteroinae vključuje 5 rodov, rod Pterois vsebuje 8 vrst (poleg P. milesi še) : Pterois russelii Bennett, 1831 ; Pterois volitans, Linnaeus, 1758; Pterois antennata, Bloch, 1787; Pterois lunulata Temminck & Schlegel, 1843 ; Pterois mombasae Smith, 1957; Pterois radiata Cuvier, 1829; Pterois sphex Jordan & Evermann, 1903
Zanimivost : po številu zastrupitve z ribami so bodike takoj za skati, letno "pičijo" med 40.000 - 50.000 ljudi, predvsem ribičev in potapljačev.
Stopnja zahtevnosti : 3 (od 5)
Opozorilo : pazi na bodice, strupena vrsta. Samo za velike akvarije. Nikoli ne izpuščamo te vrste v naravo !
Literatura :
Golani D. and Sonin O., 1992. New records of the Red Sea fishes, Pterois miles (Scorpaenidae) and Pteragogus pelycus (Labridae) from the eastern Mediterranean Sea. Japanese Journal of Ichthyology, 39(2): 167-169.
Fenner, Robert. 1993. An Argument Against "Feeder" Goldfish. FAMA 11/93.
Kendall, J.J. 1990. Further evidence of cooperative foraging by the turkeyfish, Pterois miles in the Gulf of Aqaba, Red Sea with comments on safety and first aid. Diving for Science 1990. Proceedings of the American Academy of Underwater Sciences Tenth Annual Scientific Diving Symposium, Oct. 4-7, 1990. Univ. of S. Fla., St. Petersburg. pp. 209-223.
Kizer, Kenneth W., Howard Mckinney and Paul S Averbach. 1985.Scorpaenidae envenomation: A five year poison center experience. TFH 7/85.
Mayland, Hans J. 1975. Lionfish, beautiful but dangerous. Marine Aquarist 6(2):75.
http://www.scubatravel.co.uk/fishbook.html
Indian Ocean Reef Guide By Helmut Debelius, 1999
http://www.wetwebmedia.com/lions&rels.htm
SLIKA : http://www.fotocommunity.de/pc/pc/display/2376597

Velikost : 15 - 38 cm (max. 50 cm - doseže težo do 1,2 kg).
Temperatura : 14°C - 32°C
Voda : pH = 8,2-8,4 ; dKH = 8°; NO3 < 20 mg/l;PO4<0,3 mg/l ; specifična gostota 1,025 - 1, 028
Akvarij : min. 1100 l
Zadrževanje : sredina, dno.
___________________________________
Bojan Dolenc