Šilasti (plavajoči) jetrenjak, Ricciocarpus natans, L. ( Ricciocarpos natans (L.)* Corda )

Mahove delimo na 3 razrede: Anthocerotidae; jetrenjake - Hepatica in listnate mahove – Musci. Akvaristično najbolj znani jetrenjaki so iz rodu Marchantiales in družin Ricciaceae: vrste rodu Riccia (~38 vrst) in Ricciocarpus: navadna potopljena rogata blazinica, Riccia fluitans, L.; potopljena rikcija, Riccia rhenana, Lorb. ex Müll. (1941) ipd.; šilasti jetrenjak, Ricciocarpus natans, L.; iz družine Monosoleniaceae pa : nežni copatek, Monosolenium tenerum, W. Griffith (1849).

Sistematika: ph. Bryophyta, mahovi - cl. Marchantiatae (= Hepaticae), jetrenjaki - scl. Marchanitiidae, nižji jetrenjaki - o. Marchantiales, studenčni jetrenjaki - f. Ricciaceae - g. Ricciocarpus (Ricciocarpos) - s. natans.

Sinonimi: Riccia natans L., Riccia capillata Schmidel; Riccia velutina Wilson; Ricciocarpus vetulinus Stephani.

Tuja imena: Purple-fringed riccia, Floating liverwort, black-bearded liverwort, Hepaticas flutuantes ; Schwimmlebermoos; nalžovka (češka); wgłębik pływający (poljsko)...

Sorodne vrste v družini: Riccia bifurca, Riccia ciliata, Riccia crystallina, Riccia fluitans, Riccia glauca, Riccia rhenana.

Razširjenost: subkozmopolit, razširjen je povsod po svetu, a je vedno zelo redek in občasen gost, vezan na točno določene habitate. Marsikje v Evropi ga vodijo kot kritično ogroženo vrsto. V Sloveniji je avtohton, a slabo raziskan. Na območju Slovenije je bil "uradno" viden leta 1997 v opuščeni gramoznici zahodno od zaselka Mali Bakovci v Prekmurju (BABIJ in JOGAN - NATURA SLOVENIAE 3(1): 43-48 2001).

Biotop / habitat: naseljuje manjše, plitve vode, ki občasno presahnejo. Rastišča so oligotrofna do zmerno bogata s hranili, nevtralna do rahlo bazična, na odprtem ali v senci; v odvodnih jarkih, mlakah, ribnikih, mrtvicah, jelševih močvirjih in logih (Babij in Jogan, 2001). Tvori rastlinsko združbo Ricciocarpetum natansis R.Tx. 1974, za katero je značilna kombinacija vrst: R. natans (dominantna vrsta), Lemna minor, vodna leča (stalnica), L. triculca (stalnica), Riccia fluitans (stalnica) (Shratt, 1993).

Lemna minor

Morfologija: steljka šilastega jetrenjaka je za razliko od sorodne rogate blazinice (Riccia fluitans) plavajoča na vodni gladini (rod Riccia ima potopljeno steljko ali kopensko). Stejka je pahljačaste (srčaste) oblike, 2- 4 krat dihotomno deljena, 4 - 15 mm široka; je svetlo ali rumeno zelena, včasih rjavkasta do vijolično rdečkasta. Na spodnji strani ima nazobčane ventralne luske (prozorne ali vijolične) in gladke rizoide. V tkivu povrhnjice ima razvite posebne organele - oljne celice - idioblaste (teh Riccia nima), ki vsebujejo velika oljna telesca s po eno kapljico olja. Na vrhnji strani v povrhnjici ima tudi šesterokotna polja z dihalnimi odprtinami (pnevmatode), ki vodijo v dihalne votline; v njih so asimilacijski stebrički, ki jih tvorijo s klorofilom bogate celice. Na vlažnih tleh rastoči šilasti jetrenjak pa je zelo podoben nekaterim kopnim vrstam rodu Riccia, recimo vrsti R. glauca.

Razmnoževanje: kot Riccia se razmnožuje vegetativno z delitvijo steljke, v času suše na kopnem pa redko tudi spolno (evropske populacije so dvodomne, severnoameriše enodomne).

V akvariju: šilasti jetrenjak se zelo redko goji v hobiju: v ribnikih ali v hladnovodnih akvaterarijih in paludarijih (redko v akvariju), imajo ga pa pogosto v javnih akvarijih, botaničnih vrtovih in zoojih. Velja za redko, zahtevno in drago plavajočo rastlino.

Svetloba: šibka do močna (je delno občjutljiv na UV-B žarke (280 - 320 nm)).
Voda: pH 6,5 - 7,6; trdota 5°- 20°dKH
Temperatura: 15°- 30°C
Posebnosti: vsi vodni mahovi so občutljivi na algicide in baker!

Slike: Zgoraj

http://www.australianwatergardener.com/content.asp?Category=364

http://www.uni-saarland.de/fak8/becker/beispielefuerinvitro.html
invitro.jpg

http://www.sbf.c.se/MV/ostergotland.htm

http://www.e-net.or.jp/user/sensing/hokoku/2001ichouki.jpg

* Linnaeus ali Carl von Linne

Copyright © Bojan Dolenc