Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
primorska sladkovodna kozica
Palaemonetes anntenarius
primorska sladkovodna kozica

Palaemonetes anntenarius
Družina: Palaemonidae

Primorska sladkovodna kozica, Palaemonetes antennarius, H. Milne Edwards, 1837
Sistematika : Animalia > Arthropoda > Crustacea > Malacostraca > Eumalacostraca >Eucarida > Decapoda > Pleocyemata > Caridea > Palaemonoidea > Palaemonidae > Palaemonetes
Sinonimi: Palaemonetes varians macrogenitor Boas, 1889
Etimologija : -
Tuja imena : freshwater grass shrimp, Südeuropäische Süßwassergarnele, gamberetto del Trasimeno, gamberetto di fiume
Domovina : prava sladkovodna kozica P. antennarius je razširjena v Italiji, v Sloveniji, na Hrvaškem, Grčiji (Egejski otoki) in Turčiji, kjer naseljuje sladkovodne reke, jezera, najdemo jo pa tudi v brakičnih vodah obmorskih plitvin. V glavnem prebiva v stoječih vodah (mlakah) in vodah šibkega toka z bujno vegetacijo. Je čisto sladkovodna vrsta, čeprav se nahaja občasno tudi v somornični vodi. Glede jezera Fiesa: Nekateri naši zoologi trdijo, da je fieška kozica bila prinešena skupaj z gambuzijo iz Severne Amerike in da gre za vrsto Palaemnotes paludosus (in ne P. antennarius). Glede na izkušnje z razmnoževanjem verjetno ne gre za to vrsto, a treba bo zadevo bolj znanstveno dokazati ! Žal so si steklene sladkovodne do brakične kozice med seboj na prvi pogled povsem podobne in šele vrhunski specialist lahko najde razliko med njimi !O vrsti P. paludosus lahko beremo tule : http://www.petshrimp.com/glassshrimp.html

Biotop/habitat : stoječe, počasi tekoče vode; zadržuje se v jatah na dnu.

Spol : samičke so večje od samčkov. Samička meri 23-32 mm; samček: 21-28 mm

Obarvanost : prosojne čez telo, v naravi nekoliko zelenkasto obarvane, z vodoravnimi temnimi progami in zlatimi pikicami po telesu.
Obnašanje: zelo miroljubna vrsta.
Razmnoževanje: v akvariju se boljše počuti v številčni jati vsaj 20 osebkov, kjer se bodo v pomladnih-poletnih mesecih tudi redno razmnoževale. Samička nosi 40-100 rjavih iker, iz katerih se po samičkini levitvi izležejo embriji "nadaljnega stadija", ki bodo dobili popolno obliko odraslih kozic šele po njihovi peti levitvi. Ločimo 3 larvalne in dva post-larvalna stadija.
Hrana : zelene alge, semena bučk, ribja rastlinska in mesna hrana.
Življenska doba : -
Ogroženost : pri nas je močno ogrožena vrsta !
Stopnja zahtevnosti : 3 (od 5).
Posebnosti/ Opozorilo : v akvariju kozic P. antennarius ne smemo imeti z agresivnimi, večjimi ribami, ker lahko postanejo šibek plen, še posebej po času levitve, ko so kozice zelo ranljive.
Sorodne evropske vrte iz družine Palaemonidae :
Balssia gasti (Balss, 1921)
Balssia noeli Bruce, 1998
Brachycarpus biunguiculatus (Lucas, 1846)
Leander tenuicornis (Say, 1818)
Palaemon adspersus Rathke, 1837
Palaemon elegans Rathke, 1837
Palaemon longirostris subsp. longirostris H. Milne-Edwards, 1837
Palaemon longirostris H. Milne-Edwards, 1837 subsp. garciacidi Zariquiey-Alvarez, 1968
Palaemon serratus (Pennant, 1777)
Palaemon xiphias Risso, 1816
Palaemonella atlantica Holthuis, 1951
Palaemonella rotumana (Borradaile, 1898)
Palaemonetes mesogenitor Sollaud, 1912
Palaemonetes mesopotamicus Pesta, 1913
Palaemonetes turcorum Holthuis, 1961
Palaemonetes varians (Leach, 1814)
Palaemonetes zariquieyi Sollaud, 1939
Periclimenes aegylios Grippa & d'Udekem d'Acoz, 1996
Periclimenes amethysteus (Risso, 1827)
Periclimenes calmani Tattersal, 1921
Periclimenes eleftherioui Koukouras & T??y, 1996
Periclimenes granulatus Holthuis, 1950
Periclimenes kornii (Lo Bianco, 1903)
Periclimenes sagittifer (Norman, 1861)
Periclimenes scriptus (Risso, 1822)
Periclimenes wirtzi d'Udekem d'Acoz, 1996
Pontonia domestica Gibbes, 1850
Pontonia flavomaculata Heller, 1864
Pontonia pinnophylax (Otto, 1821)
Tuleariocaris neglecta Chace, 1969
Typton gnathophylloides Holthuis, 1951
Typton spongicola O.G. Costa, 184

Literatura :
Originalen opis : Milne Edwards H., 1837. Histoire naturelle des Crustacés, comprenant l’anatomie, la physiologie et la classification de ces animaux. Librairie encyclopédique de Roret, Paris, vol. 2: 1-531; atlas: 1-32 + pl. 1-42.

Holthuis L.B., 1961. Report on a collection of Crustacea Decapoda and Stomatopoda from Turkey and Balkans. Zool. Verh. Leiden, 47: 1-67 + pl. 1-2.

Gottstein Matočec, S. & Kerovec, M., Atyaephyra desmaresti and Palaemonetes antennarius (Crustacea: Decapoda, Caridea) in the delta of the Neretva river (Croatia). Biologia, Bratislava, 57: 181-189, 2002; ISSN 0006-3088.

Source Türkay, M. (2001). Decapoda, in: Costello, M.J. et al. (Ed.) (2001). European register of marine species: a check-list of the marine species in Europe and a bibliography of guides to their identification. Collection Patrimoines Naturels, 50: pp. 284-292

Larval development of the freshwater shrimp, Palaemonetes anrennarius (H. Milne Edwards, 1837) reared in the Laboratory : L. Falciai and E. Palmerini - Crustaceana, Publisher: Brill Academic Publishers , Issue: Volume 74, Number 11 - December 2001 - Pages: 1315 - 1333

Velikost : 3 - 4,5 cm
Temperatura : 10° - 30°C (optimalno 15° - 24°C)
Voda : pH = 7,0 - 8,0 ; od 10° do 20° dGH
Akvarij : vsaj 50 l
Zadrževanje : dno, sredina (na koreninah, listih rastlin, kamenju,…)
___________________________________
Slika: Romy
Tekst : Romina Gregorčič (Romy), Bojan Dolenc

Oblika primerna za tiskanje Natisni 

Galerija slik