Amazonska ali surinamska rožičevka, Ceratophrys cornuta, Linnaeus, 1758 ima usta 1,6 x širša od dolžine telesa. Je najprej odkrita, opisana in v naravi najbolj razprostranjena vrsta rožičark, ki ima največje rožičke nad očmi. Družina žab žvižgovk - Leptodactylidae, kamor spadajo tudi znane orjaške žabe iz jezera Titicaca, vsebuje številne (poleg podrevnic) tako rekoč najbolj priljubljene in iskane vrste žab. Ta družina je zelo heterogena in na prvi pogled težko uganemo, da vse te različne žabe spadajo v ožje sorodstvo. Najbolj priljubljene na »hit paradi« akvaterarijskih žab so nedvomno južnoameriške rožičarke iz rodu Ceratophrys, ki sodijo danes v svetu med najbolj pogosto gojene žabe v ujetništvu. Najmanjše vrste rožičark zrastejo le do 2,5 cm, največja je s 23 cm ogrožena vrsta C. aurita. Rožičarke niso samo nenavadne oblike, ampak so tudi napadalne in ugriznejo. Pravijo jim tudi "Pac Man" in jih umetno gojijo, ker številni ljubitelji te vragce obožujejo.

Sistematika: Animalia - Chordata - Vertebrata - Amphibia - Lissamphibia - Salientia - Anura - Neobatrachia - Leptodactylidae - Ceratophryinae - Ceratophrys.

Sinonimi: Ceratophrys testudo.

Tuja imena: Amazonian horned frog; Surinam horned frog; Surinam- Hornfrösche, Gemalter Hornfrösche, Rana Cornuda (špansko); žaba rogata (poljsko).

Sorodne vrste: Ceratophrys ornata* (argentinska rožičarka); C. cranwelli* (rdeče - rjava rožičarka); C. calcarata (kolumbijska rožičarka); C. aurita (brazilska rožičarka); C. joazeirensis; C. stolzmanni.

*= Prodajajo se v glavnem križanci med 2 argentinskima vrstama teh žab rožičark, ki spadajo v slavno družino žvižgovk. Ti križanci so verjetno neplodni, kar pomeni, da ne moremo teh žab sami razmnožiti. Popolnoma vsega obsojanja vredno! Ne kupujte hibridov teh žab!!!

Biotop/habitat: poplavljen nižinski prvobitni deževni pragozd, močvirja, mokrišča in terra firma od 0 – 400 m nadmorske višine. Čez dan se skriva v listni stelji na gozdnem dnu. Podobno pragozdna je tudi najbolj sorodna zahodno – brazilska vrsta C. aurita, medtem ko je 5 drugih vrst rodu iz negozdnih, odprtih habitatov.

Obarvanost/oblika: dobro se opazi dva izrastka nad očmi, ki spominjata na rogove oz. rožičke (služita temu, da je žaba čim bolj podobna suhemu listju). Barva telesa oponaša listno gozdno dno, da jih žrtve ne opazijo (kombinacije rjave, zelene, rumene barve).. Vzgojili so tudi albino rožičevke, ki so rumeno-oranžne barve.

Velikost: samci do 15 cm; samice do 20 cm.

Spol: samice so večje od samcev, ki so bolj obarvani; samček ima lahko »temno brado« in se občasno oglaša. Samčki imajo svatbene blazinice na zadnjih nogah, s katerimi se ob paritvi oprimejo samičke.

Obnašanje: odrasle žabe so nočne živali, čez dan mirujejo skrite v podlagi, iz katere gleda ven samo glava. Še raje se čez dan zadržujejo v posodici z vodo. V nevarnosti se napihujejo. V ujetništvu je pogost kanibalizem.

Velikost akvateraija: min. 50 x 40 x 40 cm

Temperatura: 24° – 31°C ( za vrste C. cranwelli in C. ornata 22°- 28°C – ti 2 vrsti potrebujeta 2 mesečni zimski počitek pri 10°- 15°C).

Vlaga: 70 – 80%

Ureditev: podlaga iz šote, listja in mahov mora biti dovolj globoka, da se žival lahko zakoplje. Rastline: mahovi, praproti, bromelije, tilandsije ipd.. Osvetljujejmo 12 ur dnevno, podlage ne smemo ogrevati (gretje namestimo ob strani). Globina vode v posodici ne sme presegati višine žabe (za mladičke do 1 cm). Pokrov ni nujen, ne skačejo.

Vzdrževanje: vlaženje terarija 2 x dnevno in dnevna menjava vode. Akva-terarij je potrebno čistiti 2 x mesečno.

Hrana: v naravi lovi žuželke, druge žabe, kuščarje, majhne sesalce. S pinceto jim dajemo s kalcijem in vitamini obogatene čričke, murne, ličinke mokarjev, deževnike, pa tudi 1 x mesečno ribe ali mišje goliče (zaradi kosti, ki vsebujejo kalcij).

Razmnoževanje : ta vrsta spolno dozori šele po 3 letih (argentinske že po letu in pol). Parjenje je možno samo v zelo velikem akvaterariju. Parjenje spodbudimo po sušnem počitku s simulacijo deževnega obdobja. Nivo vode v vodnem delu počasi povečujemo iz 3 cm na 30 cm in stalno škropimo. Se eksplozivno drstijo, v tem času samci regljajo, samička izleže ponoči do 1000 jajčec, ki jih nalepi okoli vodnih rastlin. Pri 28°C se paglavci izležejo že po 2 dneh. Hranimo jih s tubifeksi, enhitreji, koščki mesa, briketi za akvarijske ribe. Ker dihajo s škrgami, jim moramo vodo filtrirati, prezračevati in menjati, kot da bi imeli ribe. Iz ličink se preobrazijo v zrak dihajoče kopne žabice po 3 tednih, pri čemer jim zopet znižamo nivo vode do 1 cm globine. Ta vrsta raste počasneje od drugih in doseže končno velikost šele pri 3 letih (argentinske že pri 8 mesecih).

Rokovanje: ne, maščobe na naši koži škodujejo občutljivi žabji koži. So napadalne in ne prenesejo rokovanja. V primeru čiščenja terarija jih prestavimo s plastično lopatico.

Življenjska doba: do10 let, povprečna okoli 7 let.

Ogroženost : IUCN Rdeči seznam: LC ver 3.1 (2004); ni uvrščena na CITES seznam.

Zahtevnost: ta vrsta je "primerna" samo za zelo izkušene terariste.

Slika v Galeriji: mlade žabice

Copyright © Bojan Dolenc