Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Želva rumenovratka
Trachemys scripta scripta
Želva rumenovratka

Trachemys scripta scripta
Družina: Emydidae

Želva rumenovratka, Trachemys scripta scripta, Schoepff, 1792
Sistematika : kraljestvo Animalia; deblo Chordata; poddeblo Vertebrata; razred Reptilia; red Testudines ; družina Emydidae; rod Trachemys; vrsta T. scripta - gizdava želva; podvrsta T. sripta scripta
Tuja imena : Yellow-bellied slider (angleško = "rumeno trebuha drsalka"); Gelbwangen - Schmuckschildkröte (nemško = "rumenolična okrasnooklepna vodna želva")
Sorodne vrste : rdečevratka , Trachemys scripta elegans; ; T. s. troosti; T. s. adiutrix; T. s. brasiliensis; T. s. hiltoni; T. s. ornata; T. s. cataspila; T. s. callirostris; T. s. chichiriviche; T.s. dorbignyi ; T. s. emolli; T. s. grayi; T. s. hartwegi; T. s. nebulosa; T. s. taylori; T. s. venusta; T.s. yaquia .
Domovina : rumenovratka ali črtkasta gizdava želva (T. s. s.) je razširjena na jugovzhodu ZDA, rdečevratka (T. s .elegans) pa v osrednjem delu ZDA. Krajevna podvrsta rumenovratke (T.s. troostii) živi v državah Kentucky in Tennesee. Okrasna želva rumenovratka vrste Chrysemys picta pa živi v vzhodnem delu ZDA do južne Kanade.
Biotop/habitat : počasi tekoče, stoječe močno zaraščene vode z blatnim dnom. Podnevi se rade sončijo na koreninah, ki štrlijo iz vode.
Velikost : samci do 28 cm, samičke do 35 cm .
Spol : odrasli samci imajo podaljšane kremplje na prvih nogah, ki jim služijo med drstjo. Vzdrževanje : za lažje redno najmanj 2 x tedensko menjavo vode v dno takega akvaterarija vgradimo lahko luknjo s pipo. Vrednosti amonija in nitrita okoli 0 mg/l, vrednosti NO3 ne smejo preseči 50 mg/l.
Temperatura : poletne dnevne od 25°C do 40°C ; nočne 20°C; jesenske : dneve 18°C do 30°C ; nočne 12°C ; zimsko spanje v blatu ali vlažni šoti najmanj 3 do največ 6 mesecev med +4°C do +8°C . Okrasne želve sprejemajo med zimskim spanjem raztopljeni kisik v vodi skozi kožo. Iz otrplosti se prebudijo šele, ko temperatura vode naraste nad 10° Celzija.
Prezimovanje : jeseni moramo skrajševati čas osvetlejvanja, kot je to v naravi. Poleg tega je treba pred zimskim spanjem želve nekaj dni prej stradati, da izpraznijo črevo. Med prezimovanjem v ustrezno hladnem prostoru naj bo njihova spalna posoda trdno pokrita s kovinsko mrežo, da jih med spanjem ne odkopljejo podgane, miši , mački; občasno je potrebno poskrbeti za vlago in svež zrak. Najbolje bi bilo dati majhen akvarij s peščenim blatom (mivko) ali vlažno šoto na dnu z vodo do polovice in dati to v klet ali ustrezno hladen prostor pod 10°C, a temperatura ne sme nikoli pasti pod 0°C ! 2 leti stare rdečevratke so že dovolj odrasle, da gredo lahko spat, to je dolgoročno gledano celo nujno za njihovo zdravje. Izkušnje kažejo, da imajo želve, ki nikoli ne počivajo, negativne posledice na zdravje, splošno odpornost in dolgoživost.
Ureditev : Idealen filter za želve bi bil "mokro-suhi" pod akvaterarijem, kakršnega imajo običajno morski akvariji. To je akvarijska posoda v omari pod akvaterarijem, v katerem je treba na dnu ali ob strani izvrtati luknjo za odtočni ventil, vodo pa močna "višinska" pumpa črpa nazaj gor v akvarij iz tega filtra. V filter spodaj damo plasti vate in biožogic ali biokeramike. Druga možnost je vodotesen zunanji filter z vodno črpalko. Tretja možnost je notranji filter s pretokom najmanj 8-10 x volumen vodnega dela na uro ali ustrezno več takih filtrov. Za podlago uporabimo droben apnenčast pesek, za dekoracijo korenine ali ploščate kamne. Potrebujejo čim več sončenja, posebno svetlobo z UV A spektrom (Reptiglo žarnice so le slabo nadomestilo za Sonce), kabelni grelnik s termostatom.
Velikost akvaterarija : 150x50x60 cm. (450 l), vodni del mora imeti volumen najmanj 400 litrov. Za želvo je bolj primeren zunanji ribnik.
Hrana : polži, rakci, deževniki, ličinke žuželk, ribe, zelenjava ipd..
Razmnoževanje : množično jih gojijo umetno s pomočjo inkubatorjev na želvjih farmah. Izležejo 6-12 jajc do 6 krat čez poletje; pri 30°C se izležejo mlade želvice po 60 - 65 dneh.
Bolezni : Salmonella pumona in druge vrste in serovari; salmoneloze je potrebno tretirati po "Zakonu o veterinarstvu" . Bakterije, ki so patogene za želve, so večinoma po Gramu negativne aerobne, kar 40% bakterijskih infekcij pa povzročajo prikrite anaerobne bakterije. Potencialno je nevarna tudi želvja tuberkuloza (Mycobacterium ulcerans , M chelonei , M. thamnophis ). Lahko jih mučijo tudi virusi, gliste, trakulje, pijavke ipd..
Ogroženost : v naravi so vse gizdave in okrasne želve močno ogrožene.
Posebnosti : Ker je EU prepovedala samo uvoz želv rdečevratk, ne pa drugih vrst in podvrst sklednic iz družine Emyidae , so se pojavile v zootrgovinah po Evropi t.i. "rumenovratke" (več sorodnih vrst). Lahko gre za okrasno želvo (Chrysemys picta) iz Južne Kanade, ki je bolj prilagojena na mraz in zato bistveno bolj nevarna za našo avtohtono močvirsko sklednico, našega močno ogroženega močvirskega viteza . V ZDA je zakonsko prepovedano prodajati želve rdečevratke, ki so manjše od 10 cm ! Vse "okrasne želve" so podobno kot rdečevratke neprimerne za začetnike in zaradi nevarnosti okužbe s Salmonello neprimerna žival za otroke v stanovanju . Ne kupujte jih , če nimate pogojev, čeprav so mladički še tako ljubki !
Življenjska doba : 25 do 100 let

Bojan Dolenc (članek je izšel v reviji MOJ PES 05/2005 v rubriki Mrzlokrvne živali - Teraristika).

Oblika primerna za tiskanje Natisni 

Galerija slik