Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Leopardji gekon
Eublepharis macularius
Leopardji gekon

Eublepharis macularius
Družina: Gekkonidae


Leopardji gekon, Eublepharis macularius, Blyth, 1854

Sistematika : AnimaliaChordataVertebrataReptilia - Squamata - Sauria – GekkonidaeEublepharinae - Eublepharis - macularius : podvrste : – m. fasciolatus, – m. afghanicus, – m. macularius, – m. montanus, – m. smithi

Etimologija : 'eu' = dober(=pravi); 'blephar' = veka ; 'macularius' = pikčast

Tuja imena : Leopard Gecko, Leopardgecko, gekončík noční

Sorodne vrste : rod Eublepharis GRAY, 1827 : E. angramainyu, E. fuscus, E. hardwickii, E. turcmenicus

Domovina : južna Azija, Indija, Pakistan, Afganistan, Iran in Irak

Biotop/habitat : na tleh kamnitih puščav in sušnih redko-travnatih step do 2100 m n.m.v.. Izogibajo se peščenih puščav.

Velikost : 20 – 28 cm

Spol : najmanj 3 mesece stare živali pogledamo na spodnji strani : samec ima hemipenis (nabreklina na bazi repa). Ima tudi femoralne (preanalne) pore v obliki črke V med zadnjimi nogami pred analno odprtino na korenu repa.

Vzdrževanje : mladičem prve 4 mesece hranimo zvečer do 5 čričkov dnevno, malo starejšim 2 –3 čričke dnevno (čriček mora biti dolg, kot je široka gekončkova glava).Če se ne levijo najmanj na 14 dni ali če jim ostaja rep tanek, hranimo še več in pogosteje, predvsem dodajamo še ličinke mokarjev in druge vrste hrane. Če dobijo pod pazduho maščobo, pa pomeni, da jih hranimo preveč. Pozimi pri nižjih temperaturah pojedo manj. Po potrebi poškropimo en kot terarija 3 – 4 x tedensko. V terariju mora biti poleg skodelice za živo hrano stalno prisotna skledica za kalcijev prah, ki ga ližejo in za vsak slučaj skodelica s čisto vodo. Temperatura : 28 – 32 °C podnevi (največ do 35°C); 20 – 22 °C ponoči. Pozimi nekoliko nižje temperature.

Vlažnost zraka : v terariju mora imeti vsak posamezen »leopardek« svojo »vlažno škatlico«, v kateri je vlažen šotni mah ali vermikulit.V plastično škatlico (za margarino ipd..) izvrtamo vrata in luknjice za dihanje.Kadar se levijo, potrebujejo vlažno mesto, kamor gredo lahko zmehčat kožo. V preveč suhem zraku koža ni gibka in dovolj mehka in zbolijo lahko zaradi težav z levitvijo. Če se stara koža ne zamenja dovolj hitro, lahko pride do prekinitve dotoka krvi v prste in prsti na nogah odpadejo. Prav tako lahko pride do poškodbe vek, če ni dovolj vlage na vsaj enem mestu v terariju.

Obnašanje : so nočno aktivni gekoni, podnevi spijo v votlinicah v tleh. 2 samcev ne moremo gojiti v istem terariju. V nevarnosti odvržejo debel rep, ki se jim hitro zaceli, a nikdar ni več tako lep, kot prvič. Zamaščen rep jim služi kot zaloga za hude čase.

Ureditev : za mlade »leopardke« do pol leta starosti nikoli ne uporabljamo finega peska, saj lahko pride do zaprtja. Uporabimo lahko papir, lubje, šotni mah, »preprogo« za plazilce ali dovolj debel neoster pesek ali okrogle kamenčke.Grelni kabel, da ustvarimo temperaturni gradient v terariju, nočna infrardeča luč in dnevne luči za segrevanje.

Velikost terarija : min. 100 x 50 x 60 cm ( za samca in 2 samičke)

Hrana : v naravi škorpijoni, pajki, žuželke, drugi majhni kuščarji. Jedo čričke, murnčke, vrste mokarjev, puščavske kobilice in odrasli celo goliče mišk. Mladičem in samicam med razmnoževanjem vsak obrok obogatimo s fino mešanico kalcija v prahu, D3 in multi-vitamini (brez fosforja). Odraslim samcem dodamo dodatke samo vsak drugi dan.

Razmnoževanje : sodijo med najlažje kuščarje glede razmnoževanja v ujetništvu. Spolno dozorijo po 8 -12 mesecih. Samci morajo imeti harem najmanj 3 samic, sicer lahko posamezno samico poškodujejo. Razmnoževanje pospeši rahel padec temperature na 23 – 24°C podnevi in na 18 – 20°C ponoči za kakšen mesec. Fotoperiodo zmanjšamo v tem času za 3 – 4 ure.Postopno zmanjšamo tudi pogostost hranjenja. Po ohlajanju zopet počasi dvignemo temperaturo.Razmnoževanje se običajno prične med januarjem do septembrom. Vsake 3 – 4 tedne samica izleže 2 jajčka v posebno posodico s substratom, ki ji ga nastavimo, lahko do 10 x na sezono. Jajčka redno dajemo v inkubator v posodico z dovolj vlažnim vermikulitom ali perlitom , pri temperaturi okoli 29°C se izležejo mladički približno enakega % obeh spolov po nekako 50 – 65 dneh. Mladički začnejo jesti drobne žuželke šele po kakšnem tednu, ko se prvič izlevijo. Če jajčeca valimo pri višjih temperaturah, se pri 32°C izvalijo sami samčki, pri nižjih temeraturah okoli 26°C pa samičke. Samičke, ki se izležejo pri višjih temperaturah, so kasneje bolj agresivne in so neuporabne za nadaljno vzrejo.

Bolezni : ob nakupu pazimo na čiste oči in debel rep. Največ mladih gekončkov pogine zaradi težav z levitvijo (vlaga) in zaradi pomanjkanja kalcija. Pogost problem je tudi zaprtje črevesja s peskom in enteritis (=Cryptosporidium).

Ogroženost : vedno kupujmo le v ujetništvu vzgojene gekone.

Posebnosti : Spadajo med gekone z vekami. Sodijo med idealne plazilce za začetnika, saj so izjemno udomačljivi in nezahtevni, se tudi navežejo na oskrbnika in mu jedo iz roke.

Življenjska doba : do 30 let.

>> Slika zgoraj

Bojan Dolenc

Oblika primerna za tiskanje Natisni