PSG št. 258 – Parectatosoma mocquerysi (Finot, 1897)

Domovina: Madagaskar

Opis vrste: gre za čudovito trnasto vrsto paličnjaka, ki jo je odkril A. Mocquerys na severo-vzhodnem delu Madagaskarja. Vrsto je prvič opisal in jo posvetil njenemu odkritelju M. Finot v analih francoskega entomološkega združenja.

Hrana: navadni octovec - Rhus typhina, šentjanževke - Hypericum sp., hrast - Quercus sp., pistacija - Pistacia sp., ognjeni trn - Pyracantha sp., lovor - Laurus nobilis, poprovec - Schinus sp., ruj – Cotinus, mango - Mangifera indica, bukev - Fagus sylvatica , evkaliptus – Eucaliptus sp. – pri nas pride najbolj v poštev Eucaliptus gunii, ki prenese temperature do -15 stopinj. Robido lahko ponudimo le kot dodatek prehrani, pa še to nimfam od L3,4 naprej – dolgoročno ne morejo preživeti, če jih hranimo samo s tem.

Velikost (brez nog): samčki 8-9 cm, samičke 11 cm

Razmnoževanje: spolno

Inkubacija jajc: 5-8 mesecev

Nega jajc: samička odloži prva jajčka mesec dni ali celo kasneje po zadnji levitvi. Kakšen teden preden začne odlagati jajčka, dobi samička neverjeten apetit, abdomen se vidno poveča- kot pri vseh samičkah Heteroptegynae, ko pridejo v fazo odlaganja. Priporočljivo je, da nasujemo na dno terarija rahlo podlago npr.šoto, v katero samička nato odloži številna jajčka. Podlaga zadržuje tudi vlago in ščiti jajčka pred izsušitvijo.

Izležena jajčka so temno rjave do črne barve, ovalne oblike, velika 4 - 5 mm. Jajčka lahko pustimo ležati v terariju, vendar je bolje, da jih iz njega poberemo in prestavimo v posebne posodice, inkubatorje- to pa zato, ker ta vrsta proizvede ogromne količine iztrebkov in obstaja velika verjetnost, da se bo v terariju pojavila plesen, ki lahko jajčka uniči. Jajčka raje inkubirajmo pri temperaturi približno 25 stopinj Celzija v plastični posodici s pokrovom, s stranskimi luknjicami za zračenje, kot podlago lahko uporabimo vermiculit, palmino šoto ipd.. Jajčka se izvalijo po različnem času, zato jih ne zavržite prehitro!

Nega in zračna vlaga: ta vrsta je dokaj nezahtevna glede nege in nima posebnih potreb. Potrebno je skrbeti le za zadostno zračno vlago, ki jo lahko vzdržujemo tudi tako, da je podlaga (šota, zemlja ipd. – vsaj 5 cm) v terariju vedno nekoliko vlažna. Terarij pršimo vsakodnevno. Parectatosome so odlični jedci, zato morajo imeti na razpolago stalen vir sveže hrane.

Parectatosome so do subadult stopnje (predzadnja levitev) zelo barvite, nato se, še posebej samičke, razbarvajo in postanejo z zadnjo levitvijo temnejše- rjave do črnkaste barve, kar jim zagotavlja tudi boljšo zlitje z okoljem, kamuflažo, saj se samičke veliko časa zadržujejo na tleh (odlaganje jajčec).

Nimfe odrastejo: v 5 mesecih. Novo izležene nimfe so glede na velikost jajčk zelo velike.

Terarij: vrsta potrebuje dokaj velik terarij, saj gre za večjo vrsto – vsaj 60x30x30 (VxŠxG).

Zračenje: zadostuje pokrov iz mreže, če je le možno pa lahko namestimo tudi ventilatorček za boljše zračenje (npr.predelan in zaščiten računalniški ventilator).

Temperatura: ker gre za tropsko vrsto, naj bo tudi temperatura v terariju temu primerna – med 24 – 28 stopinjami Celzija.

Opozorilo: ta vrsta ima poleg kamuflaže še dva obrambna mehanizma. Kot prvo obrambo naj omenimo glasno cvrčanje/rožljanje odrasle živali, ki ga sproži (še posebej pri samcih) dotiku ali druga motnja, pri čemer v opozorilo žival še dodatno razpre žareče rdeča krilca. Vedenje je podobno kot pri ostalih Heteroptegynae, naprimer vedenju Heteropteryx dilatate. Včasih to oglašanje spominja na rožljanje klopotač in ima vsekakor določen strašljiv učinek na tistega, ki mu je namenjeno.

Kot drugi obrambni mehanizem imajo odrasle živali na zalogi še eno zelo neprijetno orožje: ko se čutijo ogrožene, pobrizgajo sovražnika z jedkim in strupenim belkastim izločkom, ki pod vplivom zraka oksidira in tvori madeže zareče oranžne do rdeče barve. Izloček ima vonj podoben terpenom. Barvo je s kože zelo težko odstraniti in človek nekaj dni ne izgleda nič kaj lepo z oranžnimi rokami ali celo obrazom. Izkazalo se je tudi, da izločka ni samo težko odstraniti, ampak lahko na poškodovani koži povzroči zelo neprijetno pekočo bolečino. Raziskave so pokazale, da snov vsebuje cianovodikovo kislino, terpene in druge aktivne snovi- strupenost Parectatosom se (podobno kot pri žabah podrevnicah) lahko zmanjša s spremenjeno prehrano. Čeprav šentjanževka kot taka ni strupena in se pogosto uporablja v medicini, pa jo insekt očitno »predela« v obrambne namene. Med strupene rastline, ki jih lahko hranimo tem paličnjakom, spadata npr. navadni octovec in ruj.

Po rokovanju z živalmi si je potrebno obvezno dobro umiti roke, še boljše pa je uporabljati rokavice. S Parectatosomami ravnamo previdno, nežno, z mirnimi gibi, brez grobih in nenadnih prijemov, saj vsak hiter gib lahko sproži obrambo in napad.

Ocena zahtevnosti: (1 enostavni - 5 zelo težavni) 2

Opis povzet po:
http://www.wandelendetakken.be
http://lemondedesphasmes.free.fr

Oksidiran izloček


Jajčka


Slike copyright: http://lemondedesphasmes.free.fr

Slika zgoraj: LB

Pa še ena slikca:
levo - samica - subadult, desno - samec subadult

_________________

http://samoyedka.moj-album.com/

Copyright © Branka Božank

MSN: samoyedka@hotmail.com