Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
mala krempljarka
Hymenochirus boettgeri
mala krempljarka

Hymenochirus boettgeri
Družina: Pipidae - Dactylethrinae

Mala krempljarka, Hymenochirus boettgeri (Tornier, 1897)
Sistematika : kraljestvo Animalia; deblo Chordata; poddeblo Vertebrata; razred: Lissamphibia; red: Anura; družina: Pipidae; poddružina: Dactylethrinae; rod: Hymenochirus ; vrsta: boettgeri ; podvrste: boettgeri (Tornier, 1897)= afriška mala krempljarka; camerunensis (Perret & Mertens, 1957) = kamerunska mala kremplarjka; feae (Boulenger, 1906) = gabonska mala krempljarka.
V družini žab brezjezičnic Pipidae najdemo sledeče rodove: Pipa, Hymenochirus, Pseudhymenochirus, Xenopus , Silurana.

Tuja imena : African Dwarf Frog , Zwergkrallenfrosch

Sorodne vrste : Hymenochirus boulengeri Witte, 1930; Hymenochirus curtipes Noble, 1924; Pseudhymenochirus merlini; Xenopus laevis (navadna krempljarka – ne krempljičarka!) in umetna pasma Xenopus spp. albino (bela navadna krempljarka).


Hymenochirus boettgeri (Tornier, 1897). Photo Johnny Jensen, Johnny Jensen's Photographic Library

Vir


Domovina : Centralna in Zahodna Afrika: Kongo, Kamerun, Gabon, Nigerija.
Biotop/habitat : stoječe in počasi tekoče vode deževnega pragozda
Velikost : samice dosežejo do 35 mm.
Spol : oba spola sta obarvana rjavo – sivo z majhnimi pikicami; samice imajo daljši rep in so malo večje. Samo samčki se oglašajo (pojejo). Spolno zreli samčki imajo bele pikice (žleze) za prvim parom nog.
Vzdrževanje : menjava vode najmanj do 25% volumna na 14 dni. Potrebna je redna kontrola pH vrednosti, amonija in nitrata v vodi z ustreznimi testi. Izjemno pomembna za kremplajrke je pravilna fotoperioda. Potrebujejo 16 ur osvetljevanja poleti in 10 ur pozimi. Zelo je priporočljiva uporaba reostata za simulacijo jutranje zore in večernega zahoda, posebej za razmnoževanje (luči se prižgejo s polno močjo in ugasnejo postopoma).
Temperatura : 22°C – 26°C, optimalna 25°C. Ne sme nikoli pasti pod 21°C !
Voda : pragozdna mehka in rahlo kisla - pH = 5,7 – 6,8 z veliko taninskih in huminskih kislin; ne sme biti klorirana.
Ureditev : priporočena višina vode v akvariju 25 – 30 cm. Na dnu fin neoster kremenčev pesek ali razkužena neapnenčasta rečna mivka. Potrebujejo veliko skrivališč, zato damo v akvarij lupine kokosovega oreha, korenine in ploščate kamne. Če ni posebnega kopnega dela, lahko nekaj kamnov in korenih sega nad vodno gladino, da se lahko »sončijo« na kopnem. Za sončenje uporabimo 40 W ustrezno terarijsko žarnico, ki mora biti dovolj visoko, da ne pride do opeklin. Zelo primerne za to vrsto so močvirske in plavajoče rastline (Anubias, Pistia, Cerathopteris, Riccia, Salvinia…). Rade skačejo iz akvarija, zato mora biti prezračevlna mreža v pokrovu dovolj gosta in cela. Lahko jih gojimo v akvariju skupaj z nekaterimi majhnimi, miroljubnimi ribicami, kot so nekatere kili ribice ali vrste modroočk ipd..Prevelike ali napadalne vrste rib (recimo sumatranke) niso primerne za družbo, saj jih poškodujejo.
Velikost akvaterarija : min. 80 cm = 100 litrov ( za največ 6 žabic – za več – večji).
Hrana : vodne bolhe, tubifeksi, enhitreji, ličinke trzač (Chironomus) in komarjev, mlade ribice (žive ali posušene). Naučijo se jesti tudi počasi toneče ribje brikete (jedo samo v vodi plavajočo hrano). Hranimo jih dnevno, brez težav prenesejo dan ali 2 stradanja. Pri prenizkih temperaturah se hrana slabo prebavlja, zastaja v črevesju, kar pripelje lahko do obolenja (vodenica).
Razmnoževanje : pospešijo ga višje temperature med 28°C – 30°C v povezavi z znižanjem vodne gladine pod 15 cm, nato pa ponovnim povišanjem nivoja vode. Odebeljeno samičko samček »naskoči« in sinhronizira izbrizg sperme z izločanjem jajčec.Samička izleže do 750 jajčec s premerom okoli 1,3 mm. Starše je potrebno potem takoj odstraniti iz akvarija, da ne pojesta jajčec. Izležejo se po 2 – 6 dneh, paglavčki so izjemno drobni, sprva le 1 mm veliki in začnejo takoj »sesati« hrano živalskega porekla (kot starši). Jedo enocelične protozoje in sčasoma tudi večje vodne živalce (kotačnike, ličinke vodnih rakcov, mikročrve ipd.). Iz paglavca se preobrazijo v 12 – 14 mm majhno odraslo žabico s 4 nogami po 6 tednih. Celo v optimalnih pogojih doseže preobrazbo v žabico le med 25 – 75 % paglavcev. Vendar temu navkljub nastopi problem, kam in kako s toliko mladimi lačnimi žabicami.
Bolezni : zaradi napačnega gojenja jih nekako 80% pogine v "ljubiteljskih akvarijih" zaradi rahitisa in infekcijskih bolezni. Preden damo novo kupljeno žabo v že naseljen akvaterarij, mora biti prej min. 4 tedne v karanetni. Če so z njimi v akvariju nekompatibilni organizmi, imajo pogosto poškodbe in rane po telesu. Vsak trgovec v "zootrgovinah« bi moral obvezno vedeti, da vodne krempljarke lahko imajo "ptičjo bolezen" ("psitakozo" ) = povročitelj je bakterija Chlamydia psittaci ; obolele žabe so letargične, imajo edeme, krvne madeže , kožna razbarvanja . Še posebej akvarijske žabe (ker se okužijo od rib ) so "rade"okužene s hladnovodnimi atipičimi mikobakterijami , najpogosteje z Mycobacterium fortuitum, M. marinum, M. piscium in M.chelone. Obstaja tudi možnost okužbe žabic in nas z bakterijo rodu Salmonella , pa pogosto Arizona spp. kompleksom - črevesna obolenja. Vodne žabice so poleg nevarnih zoonoz sicer najpogosteje žrtev (kot posledica slabe umetne hrane in nitratov v vodi) gram negativnih saprofitov, kot so običajne akvarijske patogene bakterije Aeromonas hydrophila , Pseudomonas spp , Proteus spp , in Citrobacter , ki povzročajo t.i. sindrom "rdeče noge" (bakterijsko septikemijo žab ) . Od glivic so pogoste na dvoživkah vrste Fonsecaea spp., Chytridiomyces in Cladosporium, ki povzročajo rjavo kromomikozo . Od enoceličarjev imajo praviloma vrste endoparazitskih bičkarjev, enteroameb in črevesnih migetalkarjev. Pa še žabji paraziti : gliste, monogeni in digeni sesači - metljaji (helmintoze), ježerilci, trakulje itd...

Ogroženost : ni dovolj podatkov - Red List Category & Criteria DD ver.3.1 (2001)

Posebnosti : občasno se levijo v akvariju. Večina teh žabic v hobiju pride k nam od komercialnih vzediteljev dvoživk iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in Nemčije, lahko pa tudi iz akvarijskih farm iz Singapurja, Honk Konga ali Floride. Danes zelo malo teh vrst pride direktno iz narave zaradi dragega transporta in velike smrtnosti in zahtevne karantene.
Življenjska doba : 5 – 10 let.

Bojan Dolenc







Oblika primerna za tiskanje Natisni