Na pravkar končani 13. konferenci CITES v Bangkoku so med drugim sprejeli tudi predlog Slovenije in Italije o strožjem nadzoru trgovine z morskim datljem. To je predvsem sladokuscem znana školjka prstac (Lithopaga lithopaga), ki naseljuje apnenčaste skale do globine 20 m. Komercialno gojenje ne pride v poštev, saj rabi školjka do 20 let, da zraste do 5 cm in kar 80 let do 10 cm . Dokazano je, da nezakonito nabiranje prstacov posledično ogroža populacije obalnih vrst rib . Pri nas je bilo nabiranje v naravi z zakonom prepovedano šele od leta 1993, vendar pa je bilo kljub temu dovoljeno prstace prodajati v gostilnah in jih uradno uvažati !? Kot na večini področij varovanja (beri = sistemskega uničevanja) narave, ustrezna inšpekcija, kaj šele kaznovanje morebitnih kršiteljev v praksi ne deluje, torej je še papir več ali manj nebistven, dokler ne začne delovati zaščita v praksi. Zakaj nismo tega predlagali skupaj s Hrvati ? Slovensko licemerstvo, da dovoli prodajo, hkrati pa zaščiti živalsko vrsto na svojem ozemlju, so pač hrvaški mediji vzeli kot primer, kako si Slovenija predstavlja ribolovno ekološko zaščito v Jadranu. Hrvati tudi trdijo, da gre pri vsem skupaj le za legalizacijo pretihotapljenih prstacev iz Hrvaške. Menda je za potrebe naših gostilničarjev nabirala prstace v Istri kar hrvaška vojska (potapljači) ?! Slovenska policija je lani samo na mejnem prehodu Sečovlje zasegla 171 kilogramov prstacev, ki so bili največkrat skriti pod sedeži vozil. V celoti so naši cariniki zasegli v zadnjih letih 700 kg prstacov, italijanski pa kar 4000 kg. Po novi EU zakonodaji bo možno kršitelje tudi kaznovati .

http://www.cites.org/