Pula - Jadransko morje, predvsem na otokih okoli Splita in Zadra ter na severnem Jadranu, so preplavile nevarne meduze iz Jonskega morja. Meduze so lila barve in se imenujejo morska mesečina.
"Gre za povsem normalni pojav, ki smo ga opazili že pred dvajsetimi leti. Morska mesečina se v Jadranskem morju zadnja leta pogosto pojavlja. Pričakujemo, da se bo pojav nadaljeval še nekaj prihodnjih sezon. Najhuje bo v Istri, kjer se bodo meduze zadržale kar celo leto," je povedal dr. Adam Benović iz Inštituta za morje in obalo na Univerzi v Dubrovniku. Rano takoj izprati z morsko vodo. Najbolje je, da se meduzam v morju izognete. Če vas kljub temu opeče, ožgano mesto ne smete drgniti, ker s tem preostali strup vtrete v kožo. Najbolje je, da rano takoj izperete z morsko vodo, da odstranite čim več ožigalk. Potem pa mesto polijete z alkoholom ali vinskim kisom in premažete z mazilom. Če pa je ožgan večji del telesa, morate takoj poiskati zdravniško pomoč.
Vir - SIOL
Tudi po drugih morjih je meduz vsako leto več ! Trenutno buri duhove meduza nomura http://amor1029.exblog.jp/i29 v Korejskem prelivu (morje med Japonsko in Korejo) - Stomolophus nomurai.
Pekoče meduzice, mesečinke (Pelagia noctiluca) so že zopet pri nas ! Zrastejo do 40 cm in pečejo ob dotiku . Potapljači se jih bojijo . Ogromno jih je že pri Rovinju . Od tokov in vremena je odvisno, kdaj pridejo v piransko -koprski zaliv ; a tam, kjer mi hodimo na morje, so že ! To so tiste pekoče, ki so bile tak problem med leti 1977 in 1986 . Sedaj se vojska vrača .
Pravijo jim tudi luminiscentne ali vijolične meduze , ker se ponoči svetijo . To zato , ker se hranijo z algami dinoflagelati . O njih sem pisal v članku o Morskih algah (glej Nasveti in članki ) . Torej je logično, če se pojavljajo, da imajo veliko dinoflagelatov v morju. Zakaj je v morju veliko dinoflagelatov ? Kdo pa so njihovi naravni sovražniki : ribe ? Kaj drugega ? Mesečinki so v severnem Jadranu posvetili kar nekaj raziskav, vseeno pa še zdaj ni povsem jasno, zakaj so po letu 1986 povsem izginile. Verjetno lahko njeno pojavljanje v severnem Jadranu razlagamo s širjenjem toploljubnih južnih vrst proti severu spričo klimatskih nihanj.
V slovenskem morju se pojavlja najmanj šest vrst klobučnjakov; poleg letos pozimi tudi neverjetno pogostega morskega klobuka (Rhizostoma pulmo) in omenjene ponovno med nas prihajajočepekoče mesečinke omenimo še kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella), morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata) in pri nas najbolj pogosto vrsto meduze : uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita).
KRIVI SMO SAMI. O razlogih za pojav cvetenja oziroma kasneje sluzenja morja je veliko bolj zgovoren Bojan Sedmak z Nacionalnega inštituta za biologijo. "Gre za masovni pojav večinoma ene vrste organizmov, ki je posledica porušenega ravnovesja v morju, podobno kot se občasno množično pojavijo kobilice v Afriki. Za te pojave smo največ krivi sami, ko vnašamo v morje različne onesnaževalce, ki so hkrati hranila za planktonske organizme. Tako se lahko ti prekomerno razmnožijo. Med največjimi onesnaževalci je reka Pad, ki se izliva v severni Jadran, onesnažena voda pa nato s tokom kroži. Zaman so tudi vse čistilne naprave, če hkrati nihče ne nadzoruje gnojenja in škropljenja kmetijskih površin ter greznic v zaledju," opozarja Sedmak. Zato pričakuje, da bo pojav sluzenja kot posledica cvetenja morskih organizmov iz leta v leto obširnejši. "Če bi zdaj odstranili vse onesnaževalce, bi morali čakati na rezultat naslednjih deset let, kolikor je potrebno, da se vzpostavi novo ravnovesje v morju."
Novico sestavil : Bojan Dolenc
29.6.2006,
) 
21.7.2007, 
19.7.2007, 
16.7.2007,