Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Habitati Črne reke - utrinki
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Na Akvazinu je bilo večkrat postavljeno takole vprašanje :"Napisal: fabo, 28.1.05 ob 17:50 - Še vedno ni nič napisanega o tem biotopu Rio Negro.

Utrinki iz habitatov "biotopa Črne reke".


Na Akvazinu je bilo večkrat postavljeno takole vprašanje :"Napisal: fabo, 28.1.05 ob 17:50 - Še vedno ni nič napisanega o tem biotopu Rio Negro. Jaz bi si tudi rad uredil tak biotop oz. se čim bolj približal naravi. Rad bi imel manjše predstavnike tega biotopa kot so npr. neonke rdeče in zelene, zato me zanima katere ribe še spadajo v ta biotop v kombinaciji z neonkami in seveda tudi rastline, podlaga, korenine in kamni. Lep dan še naprej.Simon" (default.cfm?Page=2&Nit=34&Tema=474&Rows=10)

Imamo torej nerešen mit o famoznem in skrivnostnem biotopu Rio Negro! Takšen biotop, kot si akvaristi to predstavljajo, ne obstaja oz. se iz vprašanj vidi, da ne ločijo med različnimi habitati, ki tvorijo "biotop Rio Negro". Po pravici povedano nič čudnega, saj je tudi v obstoječi akvaristični literaturi glede tega veliko zmede in zavajajočih ali majnkajočih podatkov. Sama glavna reka Rio Negro je največji rezervoar t.i. črne vode na svetu, vendar pa ima številne stranske pritoke in le ti številne manjše pritoke - potočke (igarapé-s ), ki pa imajo lahko povsem drugo temperaturo in kemizem vode, imajo lahko "belo vodo" ali pa "kristalno vodo".

Vodabela voda kristalna vodačrna voda
pHdo 7.1do 7.23.8 -5.5

prevodnost

(microsiemens)

15414217
skupna trdota
dGH
2.94.90.12
karbonatna trdota dKH3.94.70
klorid (mg/l)<5<5<7
nitrat
(mg/l)
0.80.81.6

(default.cfm?Nit=41&Tema=1279&Page=1)

Najbolj znane akvarijske ribe, ki jih deklarirajo kot ribe iz porečja Rio negro, so rdeče neonke in modri rogatec ("algojedi čistilec" ), ki pa ne živita v črni vodi glavne reke, ampak v kristalni (rdeča neonka) ali beli vodi (modri rogatec) majnih potočkov, ki se izlivajo v stranske pritoke reke Rio Negro (igarapés). Rdeča neonka se sicer lahko gre drstit v času deževeja v potopljene gozdove (igapó ) v glavni črnovodni reki, živi pa večinoma v kristalni vodi. Po drugi strani drugi 3 najboj znane akvarijske ribe od tukaj, ognjenoglava tetra, sedlastonosa listarka/skalarka in pravi diskus živijo v črni vodi glavne reke. Vidimo, da je nesmiselno govoriti o "biotopu Rio Negro", poiskati moramo podatke za posamezne habitate, ki tvorijo ta "biotop".



Kjer se črna voda Rio Negro izliva v belo vodo Rio Solimôes, nastane šele glavni tok - reka Amazonka, to je eden najslavnejših naravnih fenomenov na planetu.

Rio Negro (ime ji je dal španski raziskovalec Orellana) izvira v Kolumbiji, kjer je znana kot Guainía, nato se na meji z Venezuleo združi s kanalom Casiquiare (ki jo povezuje z Rio Orinoko). Malo pod slavnim izlivom v Rio Solimoes, kjer nastane prava Amazonka, leži znana pragozdna metropola in mednarodni center za izvoz tropskih rib : Manaus, glavno mesto zvezne brazilske države Amazonas (ima čez 3. miljone prebivalcev). Glavni tok Črne reke meri 2.550 km in je takoj za desnim pritokom glavnega toka Amazonke reko Madeira druga največja reka v porečju Amazonke (14% vse vode), ponekod je široka celih 80 km, tako da se nasprotnega brega reke sploh ne vidi. Če gremo od izliva Rio Negro po toku navzgor, najprej naletimo na arhipelag 400 otočkov, imenovan Anavilhanas, do sem se pride tudi iz "bližnjega" mesta Manacapuru. Tu je ekološki rezervat in znano nahajališče morskih krav z imenom ameriški lamantin ali manati (Trichehus ininguis). Znani stranski pritoki so tu Rio Apuaú, Rio Canamaú, Rio Jauaperi, Igarapé Xixuaú ... Višje po toku pa se izliva v Rio Negro edini belovodni pritok, to je Rio Branco, ki nastane iz 2 rek; Rio Tacutu in blatne Uraricoera, ki priteka iz venezuelske meje iz gora z več kot 1000 m mdmv.; teče več kot 500 km skozi ozemlje indijanskega plemena Yanomami, preden se združi z Rio Tacutu - v tej hitrotekoči reki živijo številne endemične vrste rib, ki jih ne najdemo nižje v črni vodi. Ima pa Rio Branco črnovodne pritoke, kjer najdemo črnovodne ribe, kot je pravi diskus, najbolj znana je Rio Xeruini (tu živi celo "modroglavi hekel"!). Višje gori od izliva Rio Branco je reka Rio Jufarí, ki tvori pri izlivu veliko jezero (lagoa) : tu je Heiko Bleher leta 1964 odkril tetro, ki je svetovno znana : gre za ognjenoglavo tetro, Hemigrammus bleheri, Gery, 1987; dandanes od tu izvozijo letno do 5 miljonov teh ribic za potrebe akvaristike po celem svetu.Tu blizu je tudi akvaristično slavna Rio Demini (664 km), prva reka, kjer so masovno lovili rdeče neonke; pa tudi Rio Padauiri.


V teh krajih naletimo na posebne habitate, slabo raziskane, to so posebna močvirja, imenovana inaranas ali caatingas, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Cela regija in park Jufarí ima izjemno biodiverziteto, tu je preko 300 vrst rib, 120 vrst dvoživk in plazilcev, 500 vrst ptičev,120 sesalcev itd..Iz vidika diskusov so tu znani igarapés Irauaú in Bui-bui. Znani pritoki višje so Rio Unini, Caurés, Aracá, Cuiuni (Quiuini), Rio Uneuxi, Uribaxi, Rio Arariá. Tu nato pridemo do znanega pristanišča Barcelos; severno od mesta Barcelos je reka Moreira (prej Moreré , kjer je Natterer odkril prvega pravega diskusa! Tu se pride tudi do največjega nacionalnega parka v Braziliji - Parque Nacional do Jaú. Tu so akvaristično znani habitati: Igarapé Tukano, Igarapé Acu, Timbo Titica, Rio Carabinani, Igarape Maruim in Sebastiâo (navedel sem le peščico bolj znanih).

Tonina sp. from Rio Uaupes

Rio Uaupés (dandanes se imenuje Sâo Gabriel da Cachoerira) , tu blizu meje z Venezuelo se je ustavil na enem svojih potovanj Natterer 1830. Blizu so še pritoki Rio Içana in Rio Xié.


V tej "črni reki" je voda tako mehka, kisla in "sterilna", da v njej ne najdemo niti pravih podvodnih rastlin, niti planktona, celo ni ličnik komarjev! Če bi skuhal najbolj destilirano (3 x destilirano) vodo s čajem, bi bil ta čaj bolj onesnažen od vode iz reke Rio Negro ! V reki živijo samo nekatere kislinske bakterije, ki razkrajajo posebne vrste listja (tam ne raste drevo hrast), zaradi česar je voda črna in kisla. pH = med 3, 5 do 6,0, a večinoma med 4,2 - 4,6 !!!; trdota "skoraj nič", eletrična prevodnost med 4 - 17 mikroS/cm ! Za ribe in rastline primanjkuje hrane, ni dovolj makroelementov (kalcij, kalij, magnezij), ni niti nekaterih mikroelementov, kot so tako nujni za življenje : železo, cink, bor, molibden, mangan, baker itd. (ki tvorijo klorofil ali ribjo kri). Tu živi veliko rastlinojedih piraj tistih vrst, ki jedo sadeže , ki padejo v vodo z dreves; arovane so rešile problem s hrano tako, da vali samec v ustih (ustonoša) mladice, ki imajo izjemno velike rumenjakove mešičke, da preživijo do deževne dobe, ko pobirajo žuželke in ličinke žuželk. Pravi diskusi in njim najbolj sorodni ostrižnik Uaru amhiacanthoides pa se drstijo celo leto in niso odvisni od dežja; mladičke hranita s sluzjo oba starša, nekaj tednov, dokler mladiči niso sposobni jesti cvetov, plodov in žuželk, ki padajo v vodo z dreves (zato živijo med koreninami dreves na obrežnem pasu, nikoli v odprti vodi). Kljub temu tu živi več kot 300 vrst rib (400 - 700), akvaristično najbolj znane so : Acarichthys heckelii, Aequidens diadema, Dicrossus filamentosus, Mesonauta insignis, Nannacara adoketa, Heros severus, Heros notatus, Pterophyllum altum, Satanoperca daemon, Symphysodon discus, Uaru amphiacanthoides; Hemigrammus bleheri, Petitella georgiae, Paracheirodon axelrodi, Paracheirodon simulans, Carnegiella marthae, Hemiodus gracilis, Hyphessobrycon socolofi, Copella nattereri, Nannostomus beckfordi, Pygocentrus nattereri, Serrasalmus eigenmanni , Serrasalmus gouldingi, Serrasalmus hastatus, Serrasalmus manueli, Serrasalmus rhombeus; Ancistrus dolichopterus, Corydoras amandajanea, Farlowella nattereri, Glyptoperichthys gibbiceps, Osteoglossum bicirrhosum ...

Hemmigramus bleheri

Ureditev in vzdrževanje akvarija "Biotop Rio Negro" je torej odvisna od tega, iz kakšnega habitata oz. tipa vode dejansko posamezne ribe prihajajo. Sam črnovodni "pravi biotop Rio Negro" je v akvariju izjemno težko (praktično na meji možnega) vzdrževati, problematičen je iz vidika nitrifikacije, saj zelo malo nitrifikacijskih vrst bakterij živi in deluje v tako kislem območju pod ph 5,5; večinoma imajo optimalno delovanje pri pH 7,0 - 7, 5. To je hud problem, ki ga najbolje poznajo gojitelji diskusov; tako vodo moramo tretirati kot vodo brez biološkega filtra in stalno meriti nitrite in amonij. Možne rešitve : * damo v akvarij biofilter, ki vsebuje še nekaj bakterij (vode ali mulja) iz podobnega kislega akvarija, ki uspešno deluje (ima prave kislinske nitrobakterije !)
* take kislinske bakterije naberemo v naravi v močvirju : meni je ta trik uspel tako z nitrifikacijskimi, kot tudi denitrifikacijskimi bakterijami (diskusbiodenitrator)
* kupimo ali original pragozdno konc. vodo (RIO NEGRO- Degen) ali take kislinske nitrobakterije ...
* vsakodnevno zamenjamo 50 % vode z mehko R/O vodo , ustrezno predpripravljeno in postarano...


°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°

Donator!Bojan Dolenc, 18.8.06 ob 10:52

Danes sem napisal na tipično splošno vprašanje o diskusih tole:

LEP POZDRAV!!!

Včeraj kupil mladice diskuse 4-5 cm.Ko sem jih aklimatiziral cca 1uro, sem jih dal v akvarij in so se vsi skrili v neki kot.Ko pa sem ugasnil luc saj ob 20 uri ugasnem akvarijske luci so pa pocasi splavali iz kota in si razgledovali akvarij.

Tudi danes zjutraj pred 8 uro pred vklucitvijo luci jih je bilo polno vsepovsod, ko pa sem vkljucil luci so se spet sformirali in so v kotu.(NO2-0, NO3-5, ph-6.5, t-30 stopinj). Pa tudi jedli se niso nic.

Ali je to sok glede selitve ali pa premocne luci.Res pa je da sem dal eno luc ven flora glo tako da je zdaj samo ena navadna.Kako dolgo ponavadi traja da se diskusi navadijo novega okolja, zanimajo me malo vase izkusnje.

Diskus je globinska riba, živi v obrežnem potopljenjem vejevju ali koreninah v globinah pod 5 m v velikih jatah (nad 50 osebkov, od katerih je eden @ samec (@=alfa)). V Naravi v okolju, kjer živijo diskusi, ni praktično nobenih rastlin! Je pa veliko vejevja in nadvodnih rastlin oz. grmovja, ki prekriva obrežje, živijo torej v pragozdni senci, celo pravi diskus ob črni reki Rio Negro, kjer se zadržuje pod grmovjem Licania spp. in pod potopljeno palmo Leopoldinia pulchra (= "Lepa Leopoldina", to je hčerka našega cesarja Franca Jožefa, je bila nadvojvodina, ki je bila poročena s prvim cesarjem Brazilije in je naredila brazilsko zastavo in organizirala ekpedicijo, ki je odklrila prvega diskusa - ta je šla na pot iz Trsta!)...

V bistvu diskusi ne potrebuje luči nad akvarijem oz. če že je, so nujne plavajoče rastline in veliko skrivališč. To se žal ne ujema s fantazijami Takashi Amanota in drugih ljubiteljev rastlinskih akvarijev, res pa je, da diskusi neznansko "pašejo" v rastlinski naravni akvarij, te slike v knjigah od Amanota z diskusi so dih jemajoče!

Kaj sedaj: moj nasvet: ugasni luč, vrži ven "travo" ali "haluge" in daj notri en stot vejevja

Ker omenjena palma raste ob črnovodnih biotopih, kot je obrežje Rio Negro (ne pa ob glavnem toku Amazonke ali ob beli vodi), je čas, da spoznamo to našo lepotico


Slika1. L. pulchra v habitatu, Rio Negro.

Vir


Leopoldinia pulchra (jará; palma tulia), Martius (1824) je ena od 4 za diskuse in druge ribe in živali pomembnih palm iz družine palmovk, Arecaceae (ali Palmae), ostale 3 so Astrocaryum jauari, Bactris gasipeis, Mauritia flexuosa...

Sistematika: Magnoliophyta - Magnoliophytina - Liliatae - Areciflorae - Arecaceae Schultz - Arecoideae - Areceae - Leopoldiniinae - Leopoldinia (4 vrste). V rodu Leopoldinia so 4 znane vrste :
piasava, Leopoldinia piassaba A. R. Wallace (1855); Leopoldinia major A. R. Wallace (1853); Leopoldinia insignis Martius (1824) in naša "Lepa nadvojvodinja Leopoldina" - Leopoldinia pulchra Martius (1824).


Carl F.P. von Martius

Carl Friedrich Philipp von Martius (April 17, 1794December 13, 1868)

Opisal je to vrsto v delu Historia Palmarum (1823-1850)

The image “http://www.napoleonseries.org/genealogy/empsleo.gif” cannot be displayed, because it contains errors.




Enlarge





Maria Leopoldina von Österreich (1797-1826),

hči Marije Terese (1772-1807) in cesarja Franz-a II von Österreich (1768-1835)

Leopoldinia, "Lepa Leopoldina" je dobila ime po hčerki "našega" cesarja Franca II., je bila nadvojvodinja, ki je bila poročena s prvim cesarjem Brazilije in je naredila brazilsko zastavo in organizirala ekspedicijo, ki je odkrila prvega diskusa. Opisal jo je član te odprave, nemški botanik Philipp Friedrich von Martius (1794 - 1868 ), ki je bil skupaj z münchenskim zoologom Johannom B. von Spixom na ladji Austria, ki jo je kancler Metterncih poslal po nalogu vojvodinje (skupaj z njo) v Brazilijo med drugim na znanstveno ekspedicijo. Na sosednji ladji Augusta pa je bil tudi Johann Baptist Natterer, ki je kasneje našel prvega pravega diskusa in ga dostavil na Dunaj... obe ladji sta odpluli na to ekspedicijo 9. aprila 1817 iz Trsta !

Fruits

sadeži palme Leopoldinia pulchra

Vir

Fruits

plodovi palme Leopoldinia pulchra

Wood

iz vlaken palm rodu Leopoldinia izdelujejo vrvi, ki so odporne na vodo, pa tudi krtče, metle ipd..

Vendar je palm v Amazoniji, ki sicer rastejo v različnih habitatih, zelo veliko in žal akvaristi vemo zelo malo o tem pomembnem vidiku biotop akvaristike. Pravi diskusi v Rio Negro se hranijo med drugim tudi s cvetovi, listi in plodovi (sadeži) in semeni nadvodnih rastlin, od katerih je za same diskuse najpomembnejši rod Licania spp., ácara-acú, to so grmi iz družine Crysobalanaceae (17 rodov, 400 vrst, rod vsebuje 25 znanih taksonov), predvsem Licania stewardi in L.apetala. Pravi diskus se tako kot zeleni diskus (s sorodnimi vrstami) hrani s plodovi (sadeži) in cvetovi te rastline, ki dozori ravno v času drstenja diskusov (od decembra dalje)! Sadeži vsebujejo veliko beljakovin, nenasičenih maščob in ogljikovih hidtatov, posebej sladkorjev - domačini ji zato rečejo "cana dulce" . Sadeži nekaterih omenjenih vrst vsebujejo do 60X več aktivnega C vitamina, kot ga recimo svež pomarančni sok, da o številnih encimih in drugih pomembnih beljakovinah ne govorimo.

Leopoldinia pulchra živi v amazonskem habitatnem tipu : "amazonski pragozd igapó", to je sezonsko potopljen pragozd v območju črnovodnih in kristalnovodnih rek v porečju Amazonke in zgornjega Orinoka. Ta habitatni tip je značilen za porečje črnovodne Rio Negro in Rio Ipixuna v Braziliji, Rio Atabapo na kolumbijsko - venezuelski meji, Rio Nany v Peruju in za kristalnovodne reke Tapajos, Xingu in Tocantins. V primerjavi z belovodnim potopljenim pragozdom (varzea) je bolj nizkorastoč, manj gost in manj raznovrsten, večinoma prevladujejo združbe (drevesa) iz družin Myrtaceae (predvsem vrsta Eugenia inundata) in Euphorbiaceae (Alchornea castaneifolia, Piranhea trifoliata),Lecythidaceae (Allantoma lineata),Bignoniaceae (Tabebuia barbata), Polygonaceae (Triplaris surinamensis, Symmeria paniculata), palme (Leopoldinia pulchra, Bactris spp.) ali v južni Venezueli Bombacaceae (Rhodognophalopsis discolor), Apocynaceae (Aspidosperma album), Guttiferae (Clusia spathulaefolia), Sapotaceae (Glycoxylon inophyllum) in palma Mauritia flexuosa.

Rio Negro pomeni "črna reka", to je mogočen levi pritok Rio Solimoes (zgornji tok Amazonke), v katero se izliva tik pred mestom Manaus (skupaj ustvarita Amazonko). Večina terena ob Rio Negro je peščenega brez zemlje in vegetacija uspeva le na odmrlem rastlinskem materialu (drobni delci tega "komposta" dajejo tudi črno barvo temu črnovodnemu habitatu). 400 km nad izlivom ima Rio Negro bolj podobo stoječega jezera, obala je podobna morskemu obrežju ob oseki, nasprotnega brega ni mogoče videti, je zgolj voda. Strmo nabrežje je poraslo z bohotno vegetacijo, kjer prevladujejo grmi ai drevesa rodov Astrocaryum , Bactris in Euterpe; ob vodnem obrežju sta vodilni vrsti palmi Leopoldinia pulchra in Mauritia flexuosa. Obala se spreminja tekom leta, ob sušnem obdobju se obala spusti nekaj 100 m proti vodi in ravno tu raste naša Leopoldinia pulchra, takemu habitatu potopljenega pragozda pravimo igapó. V deževnem obdobju (traja nekako 3 zimske mesece) se voda dvigne in pride prav do nabrežja, palme so v tem času pod vodo, mlade palme celo popolnoma potopljene, odrasle 3 - 5 m visoke palme pa imajo drevesne krošnje nad vodno gladino. Sicer lahko doseže ta vrsta palme celo do 10 m višine.

The image “http://www.palms.org/principes/1995/pb9507.JPG” cannot be displayed, because it contains errors.

Leopoldina pulchra kot odsev v črni vodi Cano Ucata v Venezueli

http://www.palms.org/principes/1995/pb9507.JPG


Gospod Heiko Bleher v svoji novi monografiji "Bleher`s Discus Volume 1", 2006, Aquapress Publishers navaja, kako je opazoval na več mestih kratkorepe opice uakarije (Cacajao melanocephalus ouakry), kako se hranijo s sadeži te palme, pri čemer jih veliko napol-pojednih pade v vodo, kjer jih z izjemnim apetitom konzumirajo pravi diskusi, v kristalnovodnih predelih (Rio Trombetas in Lago Jacaré itd.) tudi modri diskusi. Zanimivo je, da plodove sorodne palme Mauritia felxuosa jedo predvsem rdeče neonke (Paracheirodon axelrodi), pa tudi pravi diskusi. Hranilna vrednost teh sadežev še ni povsem raziskana, a znano je, da imajo neobičajno veliko encimov in drugih beljakovin in ogljikovih hidratov (uridin kinaza, fosforibulikinaza, D-fruktoza 6-fosfat + 12 NAD('+) + 18 ADP + 17 ortofosfat ipd...)










Description of Image:Illustration of Astrocaryum lauari. Leopoldinia pulchra. Tab. 52 ( , )

 Image of Illustration of Astrocaryum lauari. Leopoldinia pulchra. Tab. 52

http://www.illustratedgarden.org/mobot/rarebooks/page.asp?relation=QK495F21M34182350V2&ident

ifier=0272

Glej tudi opis za pravega diskusa tule:

http://www.akvazin.com/default.cfm?Kat=030103&ID=27

LEP POZDRAV!!!

Bojan Dolenc

---------------
BOJAN


---------------
BOJAN