Tiskanje
		Oblika za tiskanje
		Oglejte si tudi...
		Malo o gupiju Čudoviti mečki Drobnoustke O pezdirkih Kongoški rilčar ...

Skalarka Pterophyllum scalare

Nekaj časa so bile poznane kot “kraljice” CICHLIDOV, a jim je bil ta kraljevski naziv vzet s prvo pojavo DISKUSOV. Vendar jim kljub temu ni bil odvzet kompletno, saj jim njihova kraljevska drža in oblika daje svoj čar in svoje mesto v akvarijih po vsem svetu. Originalni primerki so bili opisani leta 1823 v Lichtenstainu. Njihov prvi zapis od rejcev je bil leta 1911, ko so bile prve ribice uvožene v Nemčijo. V naslednjih 13 letih je bilo zelo malo uspeha v razmnoževanju. Po prvih uspehih je kmalu razmnoževanje postalo manj zahtevno in z več uspeha, saj se je znanje o njih povečalo, ter so se prvi potomci divjih primerkov vzgojeni v akvarijih lažje pripravljali na drst. To popularno ribico je opisal znani nemški ihtiolog dr. ERNST AHLA in ji dal prvotno ime PTEROPHYLLUM EIMEKEI po prodajalcu WILHELU EIMEKEI, ki jo je prvi uvozil v državo. Dolgo časa se je mislilo, da so EMEKEI primerki svoje vrste, ki so odrasli v akvarijih, divji pa SCALARE. Vse do štiridesetih let se je to vprašanje postavljalo vse pogosteje, ter je bilo leta 1967 končno ustanovljeno, da so P. EMEKEI preprosto samo ena varianta P. SCALARE. Uradno ime za SKALARKE je PTEROPHYLLUM SCALARE. Latinsko ime PTEROPHYLLUM pomeni “WINGED LEAF” (KRILATI LIST, tudi LEBDEČI LIST). Druga vrsta še zelo znana je dobile ime P. ALTUM.

Prvi primerki so v S. Ameriko prišli iz Nemčije leta 1915. Cena je bila zelo visoka, zato si jih je lahko privoščilo le malo premožnih akvaristov. Z razmnoževanjem se je popularnost večala, padla pa je tudi cena. Razmnoževanje je že postalo veliko lažje, s tem pa se je tudi začelo križanje, katero je iz osnovne srebrne skalarke prineslo veliko barvnih varijant (marmorne, črne, veiltail, zlate ...).

Danes je razmnoževanje skalark zelo preprosto, saj so zaradi svoje dobre prilagodljivosti dokaj prizanesljive do akvarista kar se tiče osnovnih pogojev v akvarijih,.

Ker spadajo med večje akvarijske ribice, zahtevajo temu primerno velik akvarij, zadostuje 100l, če je večji toliko bolje, vendar pa naj bo višina akvarija vsaj 50cm.

Če jih imamo namen razmnoževati, jim moramo pripraviti primeren življenski prostor...

SKUPINSKI AKVARIJ: Akvarij prostornine najmanj 100l z veliko širokolistimi rastlinami, katerih listi rastejo vertikalno, ker skalarke rade odlagajo ikre na vertikalne površine. Ribe v skupinskem akvariju naj bodo skalarkam primerne, miroljubne s podobnimi zahtevami glede kvalitete vode in temperature. Majhnih ribic ni priporočljivo imeti skupaj z odraslo skalarko, saj jo bo hitro zamenjala za hrano. Če pa se vseeno vztraja (npr. NEONKA + SKALARKA), se naseli akvarij z odraslimi majhnimi vrstami in mladimi skalarkami, da imajo skalarke čas spoznati majhno ribico kot sostanovalca in ne kot plavajočo hrano.

DRSTNI AKVARIJ: je zelo primerna rešitev, če jih imamo namen razvrstiti po parih . Zelo primerna velikost je 80l, saj se je zelo dobro obnesla glede prostornine in vzdrževnja.Tako velik akvarij je dovolj prostoren za en par, pa tudi glede menjave vode in vzdrževanje higiene se obnese dokaj rentabilno. Drstni akvarij naj bo brez podlage, ter z osnovno opremo (grelec, biološki filter). V akvarij vstavimo še nekaj primerne podlage za odlaganje iker kot so PVC cev, umetne rastline ali rastline posajene v lončke. Grobi porozni kamni in opeke niso primerni saj lahko postanejo gojišče nezaželenih bakterij. Če je akvarij večji, lahko pare v enem akvariju ločimo s primerno mrežico iz umetnega materiala. V primeru več drstnih akvarijev si omislimo centralni biološki filter.

DRSTNI PARI

Pare dobimo na zelo enostaven način. Ob nakupu 6-8 mladih ribic bomo zagotovo dobili vsaj en par, ki se bo ob spolni zrelosti formiral in začel iskati podlago za odlaganje iker. Pri nakupu moramo biti zelo pozorni, da kupimo najboljše primerke z zdravimi in celimi plavutmi, pravo obliko telesa, brez znamenj bolezni in da so živahne ter v vsakem trenutku pripravljene sprejeti ponujeno hrano.

Priporočljivo je, da se nove ribice najprej naseli v akvarij namenjen za karanteno, da izključimo možnost okužbe ostalih rib v primeru izbruha kakšne bolezni.

Zdaj, ko so ribice kupljene in primerno naseljene, je od nas odvisno kakšne pare bomo dobili, saj moramo še marsikaj postoriti preden bomo deležni prvega naraščaja. Predvsem moramo na prvem mestu vzdrževati higieno, oskrbovati s kvalitetno vodo in raznoliko hrano, po možnosti z večjim delom žive hrane.

VODA

• pH = 6,0 – 7,5
• GH = 8,0 – 10,0
• T = 26 - 28ºC

MENJAVA IN PRIPRAVA VODE

Dnevna menjava vode (20%) je v času odraščanja zelo pomembna, saj pospešuje rast in pravilen razvoj. S tem tudi zmanjšamo porast strupenih snovi, ki so posledica intenzivnega hranjenja ali prenaseljenosti, kot so amoniak, nitrit, ter manj strupen nitrat, ki pa v večjih koncentracijah zavira rast ribic. Z dnevno menjavo vode tudi uspešno vzdržujemo higieno, saj sproti odstranjamo ribje odpadke in nepoužito hrano.

Voda za menjavo naj bo vedno iste kvalitete in temperature kot voda v akvariju ter sveža. Skalarke imajo rade svežo vodo, raje kot dalj časa ležano. Pripravimo jo z pripravki kateri so na voljo v vseh akvarističnih trgovinah.

Sam pripravljam vodo v sodu (cca 200 l), v kateremu mešam destilirano vodo (RO) z vodo iz vodovodnega omrežja v razmerju, da dobim željeno trdoto. Vodi nato dodam pripravke, ki vežejo klor in težke kovine, ter jo neprestano filtriram preko zunanjega biološkega filtra v katerem je tudi šota. Naslednji dan samo še zmanjšam pH na ustrezno vrednost, pustim še en dan, da se stabilizira, ter jo nato uporabim pri menjavi.

Menjava vode se nato pri odraslih skalarkah lahko zmanjša na 2 krat tedensko (25%) ali vsaj 1 krat tedensko (50%).

HRANA

Hrana naj bo čimbolj raznolika z velikim delom žive hrane. V času odraščanja hranimo 3-5 krat na dan s količino katero pojedo v nekaj minutah, pri odraslih ribicah pa se hranjenje zmanjša na 2-3 krat dnevno. Hrana naj bo raznolika z veliko žive hrane, suha naj bo kot dodatek. Zmrznjena je prav tako zelo primerna (artemije, trzače, itd). Sam tudi pripravljam hrano za večino ribic iz mešanice govejega srca (očiščen), veliko zelenjave, sadja in vitaminov. Doma pripravljena hrana je s pravilno sestavo zelo primerna, vendar moramo hraniti premišljeno saj bolj onesnažuje vodo kot ostale hrane.

DRST

Skalarke dosežejo spolno zrelost nekje med 8 in 12 mesecem starosti. V tem času se začnejo spopadi med samci, pari se formirajo in izberejo svoja ozemlja, ter se začnejo prve priprave na drst. Če je to skupinski akvarij, je pomebno da je prostoren, da se lahko šibkejše skalarke umaknejo v kakšno zavetje, saj lahko hitro pride do poškodb pri spopadih. Če imamo pripravljene drstne akvarije, pare ločimo od ostalih ribic. Običajno skalarke ne potrebujejo dodatnega stimulansa za drst, saj se ob primerni hrani in kvalitetni vodi drstijo brez problemov.

Pri prvem drstu lahko tudi 100% določimo spol ribic, ki se najbolj vidi po spolnih organih. Samica ima dolgo in zaobljeno papilo, samec pa nekoliko krajšo in bolj špičasto:

Samica med odlaganjem iker.		Samec med oplojevanjem.

Samec je običajno večji z daljšimi plavutmi od samice. Pri starejših samcih je zelo izrazito tudi izbočeno čelo.

Drst se prične s čiščenjem podlage na katero se je par odločil položiti ikre. Ko očistita površino začne samica vertikalno v vrstah polagati ikre. Takoj za njo pa hiti samec oploditi pravkar položene ikre. Drst traja 1-5 ur, v tem čas pa je dobro, da se jih ne vznemirja in da ima par mir. Par odloži odvisno od starosti in samega para med 150 – 500 iker. Po končani drsti par nenehno pazi na ikre, jih čisti in s plavutmi pahlja nad njimi, da zagotavlja vedno dovolj kisika.

Kljub temu, da par nenehno pazi ikre (pri mladih parih se v začetku velikokrat zgodi da pojedo ikre), pa je verjetnost da se bodo v skupinskem akvariju mladice izlegle in odrastle zelo majhna. To je velikokrat tudi v drstnih akvarijih kjer so pari ločeni, saj v akvarijih vzgojene skalarka nekako izgubljajo nagon za skrb potomcev.

Da ohranimo čimvečje število mladih ribic, preselimo oplojene ikre v manjši akvarij (10 – 20 l), katerega že prej opremimo z grelcem in prezračevanjem. Voda naj bo iste kvalitete, najbolje kar iz drstnega akvarija. Prezračevanje je potrebno zaradi zadostne količine kisika, vendar ne premočno, da izlegle mladice ne vrtinči ali se nakopičijo v enem kotu. V vodo dodamo 4 kapljice 10% raztopine metilenskega modrila na 40 l vode , da preprečimo razvoj plesni na ikrah. Nekateri uporabljajo tudi FORMALIN, vendar je z njim potrebna previdnost, saj je napačno doziranje lahko usodno za ikre. Kot preventiva pred plesnijo se je dobro obnesla tudi morska voda, pripravljena iz sintetične morske soli, vendar v manjših koncentracijah kot klasična priprava vode za morski akvarij. Vendar z vzdrževanjem higiene na zelo visoki ravni, vse to ni vedno nujno potrebno.

Inkubacija iker traja cca 36 ur pri cca 28ºC. Po tem času se mladice izležejo iz iker ter obvisijo pritrjene na podlagi ali padejo na dno akvarija. Zdaj je tudi čas za menjavo 80% vode, da se odstrani vsa zdravila ter vključi gobasti filter. V tem času mladice še ne plavajo, pa tudi se še ne hranijo, saj imajo zadostno količino hranilnega rumenjaka v svoji vrečki. V nekaj naslednjih dneh mladice porabijo vso rumenjakovo vrečko, ter splavajo.

V tem času moramo imeti že pripravljene izlegle ličinke ARTEMIJE za prvo hranjenje mladic. Prvo hranjenje naj bo obilno, da mladice dobesedno plavajo v artemiji. Ko enkrat spoznajo hrano se to zmanjša na potrebno količino 3 – 5 krat dnevno brez pretiravanja, ter se dnevno odstranjuje nepoužita hrana, mrtve artemije in mladice. Pomembno je, da imajo mladice vedno polne trebuščke. Vodo menjamo dnevno vsaj 20% in tak režim vzdržujemo vsaj 1 mesec.

Po treh tednih, ko so mlade skalarke že včje, jih preselimo v večji akvarij (cca 80l), da ne pride do prevelike razlike v rasti ker postane manjši akvarij prenaseljen. Pogosta menjava vode je še vedno priporočljiva, saj tako bolj enakomerno in hitreje rastejo. Nekatere rastejo in se razvijajo hitreje, ter si tako lažje izborijo za hrano, kar privede do konstantno povečane razlike med večjimi in manjšimi. Rešitev sta dva večja akvarija (100 – 150 l), v katere presortiramo skalarke po velikosti, ter ločimo večje in manjše. Manjše ne bodo več zatirane, ter bodo lahko nadoknadile razliko, ker se bodo lahko zopet obilno hranile.

Na kratko:

Dan 0 - Ikre so položene v vrstah, vse so prozorne/prosojne.
Dan 1 - Nekatere neoplojene postanejo bele.
Dan 2 - Iz preostalih iker se z migetajočimi repki izvalijo prve mladice.
Dan 3 - Mladice imajo obliko ličinke z veliko rumenjakovo vrečko, oprimejo se podlage ali prosto ležijo na tleh. Menjava vode 80%.
Dan 4 - Formirati se začnejo majhne oči.
Dan 5 - Oči so že zelo razvite, rumenjakova vrečka se zmanjšuje, čas je za pripravo artemij.
Dan 6 - Prve mladice že začnejo prosto plavati.
Dan 7 - Vse mladice že prosto plavajo, čas je za prvo hranjenje.

ZAKLJUČEK

Skalarka je v bistvu zelo enostavna riba za vzdrževanje kot tudi za razmnoževanje. Preživela in razmnoževala se bo tudi v bistveno slabših pogojih kot jih opisujem tukaj. Tudi pogoji in načini se lahko zelo razlikujejo od akvarista do akvarista. Pomembno je le to, da se ribice ohranja zdrave in kvalitetne, to pa se doseže z dobro higieno, kvalitetno vodo in hrano. Ob takih pogojih ne bo potrebno uporabljati zdravil ali česa drugega, ribice pa bodo trdnega zdravja in v ponos akvarista.

Uporabljena literatura

• TROPICAL FISH HOBBYIST
• JACK WATTLEY »Handbook of discus«
• EDICIJA ZOV »Mrest akvarijumskih riba«
• http://cichlid.com
• http://cichlidresearch.com
• http://cichlid.org
• http://websvirginia.com/angels

Članek je pripravil Samo Poreber.