Lepo prosim vse akvariste, tudi "neslane", da si preberejo članek, saj gre za aktualno in res zelo pomembno problematiko. V glavni vlogi nastopa akvaristično in potapljaško legendarna riba modra mandarinka, ki je po mnenju mnogih poleg klovnskih ribic (Nemo) zapeljala največ morskih akvaristov v hobi.
Prvinsko lepa in očarljiva je hkrati ena najbolj zlorabljenih živali na našem planetu s strani akvarijske trgovine, saj po razpoložljivih podatkih pogine v ljubiteljskih ali okrasnih akvarijih 98 % teh ribic po prvih 3 mesecih od nakupa v trgovini. http://www.divegallery.com/mandarinfish.htm
Uvod
Osnovni namen in moje vodilo in motivacija pri pisanju tega članka je, da mi bo morda, srčno upam, uspelo izobraziti in osvestiti vsaj enega samega akvarista, da bo v bodoče v dobro rib in sebe ukrepal pravilno in odgovorno : ali si nabavil ustrezno velik in urejen akvarij ali pa se v primeru, da še nima takega akvarija odgovorno izognil napačnemu nakupu sicer osupljivo lepih mandarink. Članek je napisan z namenom, da prikaže lepoto in resnično zanimive skrivnosti, ki nam jih nudi morska akvaristika, v korist in zagovor akvaristike in je hkrati nujna huda kritika resnično grde in neodgovorne zlorabe le te s strani žal preštevilnih lokalnih ribičev, preprodajalcev in trgovcev, ki vidijo v tem hobiju le poligon za hiter in lahek zaslužek.
Mandarinka je na seznamu 10 najbolj prodajanih morskih rib v svetovnem merilu, tudi v evropskem merilu. Kljub temu, da je na seznamu B glede splošne neprimernosti za gojenje v akvariju zaradi specifičnih in ne dovolj raziskanih prehranjevalnih navad. Resnično je zelo neprijetno pogledati resnici v oči, a dejstvo je, da je v zadnjih desetletjih poginilo v akvarijih delno zaradi zastrupljenosti z natrijevim cinadom (s katerim nezakonito lovijo okrasne morske ribe predvsem na Filipinih, od koder pride na tržišče tudi največ mandarink) ali pa zaradi nedohranjensoti in izstradanja do smrti na stotisoče teh zaradi osupljive lepote tako iskanih ribic. Ali danes res že vemo dovolj o mandarinkah ? Najbrž ne. Bilo je že narejenih nekaj odmevnih znanstvenih raziskav o tej vrsti, od katerih nekatere še potekajo, posamezni akvaristi so to ribo tudi že uspešno razmnožili v ujetništvu, ustrezni članki so bili objavljeni v specializirani literaturi, a tega žal večina akvaristov ne pozna dovolj. V splošni literaturi, namenjeni začetnikom ali akvarističnih revijah z visoko naklado bomo omenjena spoznanja in pravo resnico o tej problematiki zaman iskali. Samo trženje teh rib in nesmiselno umiranje v akvarijh se nemoteno nadaljuje, še več, zaradi večje dostopnosti zmogljive tehnične opreme za morske akvarije in s tem povezanim povečanjem števila morskih akvaristov je to dogajanje celo v porastu tako pri nas, kot širše v svetu! Ravno v času pisanja tega članka sem dobil od bližnjih trgovin z morsko akvaristiko cenike, na katerih tudi mandarinka ne manjka, v istem času vem za nakup vsaj ene mandarinke, ki jo lastnik navkljub svarilom "goji" v popolnoma nestreznem akvariju brez dovolj živečega kamenja in bo skoraj zanesljivo poginila.Opisana situacija je botrovala žal poleg neizbežnega trpljenja in smrti nedolžne ribe k temu, da si je avtor članka nakopal še enega zagrizenga "nasprotnika", gre za znan pojav, da se akvaristi delimo na take in drugače. Kdo je tu "pravi" in kdo"zelen" je nekomu, ki gleda na ta spor od zunaj težko razumljivo, kar meče slabo luč na celotno akvaristiko. Prepričan sem, da je edina rešitev tega problema v nenehnem osveščanju javnosti in kolegov, prizadeval si bom omenjeni članek in njemu sorodne objaviti v čim več medijih, zelo lepo prosim tudi vse dobronamerne akvariste, ki jim ni vseeno, kaj se z našim hobijem dogaja, da mi pri tem pomagate po svojih dobrih močeh!
Mandarinka je ena od rib, ki so tudi v moji akvaristični duši pustile enega najglobjih vtisov in je predvsem v zadnjem času bistveno vplivala na moj odnos do akvaristike. Ko sem jih pred leti prvič zagledal v trgovini, sem podobno kot večina drugih podlegel čarom teh lepotic, se zaljubil v njih na prvi pogled in ljubezen je bila res usodna, žal za mandarinke. Tudi meni so poginile 4 mandarinke v akvarijih, za katere šele danes vem, da so bili popolnoma neustrezni, a žal me pravočasno nihče ni na to opozoril na ustrezen način. Nenačrtovan pogin teh rib me je resnično prizadel, saj so tako iz vidika obnašanja kot same lepote ("okras") akvarija nepogrešljive.
Krvavo nujno se tu ponujajo 3 vidiki reševanja usode mandarink :
1. osvestiti ali v skrajni sili zakonsko prisiliti trgovce, da bodo prodajali te ribe samo resnim in dovolj odgovornim akvaristom, kar pomeni v praksi samo na začetku veliko omejitev prodaje in uvoza teh rib (kasneje bi se ta povečala)
2. postaviti in objaviti realne minimalne standarde, ki zagotavljajo preživetje mandarink v akvariju
3. vložiti vse sile in sredstva v problematiko uspešnega razmnožveanja mandarink v ujetništvu, kar bi ustavilo prehud izlov mandarink v naravi in preprečilo grozljivo trpljenje in pogin stotisočev teh ribic v akvarijih širom sveta. Družina morski zmajčki
Družina morskih zmajčkov ali loder in lodrinov Callionymidae (Dragonets) vsebuje 18 rodov s 186 vrstami, ki naseljujejo pretežno zahodni Indopacifik, a vrste lodrinov živijo tudi pri nas , v Jadranu recimo pegasti lodrin (Callionymus maculatus). Značilno za to družino je, da imajo na vrhu glave 2 majhni škržni reži. To so majhne ribe (največ do 25 cm) in zelo lepo obarvane ali pa imajo kamuflažno barvo, da se jih ne opazi v okolju. Živijo na morskem dnu, kjer se hranijo z drobnimi talnimi nevretenčarji, nekatere vrste plavajo tudi po koralnem grebenu. So pelagični, prosti drstilci, ne srbijo za zarod.
Poleg modre mandarinke so v tej družini akvaristično najbolj poznane še: zelena mandarinka, Synchiropus picturatus, Peters 1877 (LSD ali psihedelična mandarinka tudi imenovana); Synchiropus stellatus, Smith 1963, Synchiropus ocellatus, Pallas 1770, Dactylopus dactylopus, Bennett 1837 ipd... opisane vrste niso tako lepe, zato so jih pred leti promovorali z bolj ali manj pretirano zgodbo (enega samega navihanega akvarista - trgovca), da odstranjujejo strupene vrtinčarje iz akvarija. Pustimo take zgodbice za kakšen drug članek... a tudi omenjene vrste so enako specifične in zahtevne za gojenje in se moramo tudi o njihovih potrebah predhodno res dobro informirati, preden jih kupimo.
http://www.liveaquaria.com/product/scateg.cfm?siteid=20&pCatId=1635&TopCatId=1635 ********************************************************************** MODRA MANDARINKA, Synchiropus splendidus, Herre, 1927. Novo ime naj bi bilo menda Pterosynchiropus splendidus ( Daniel Knop, junij 2003) ? http://www.mhabluetzel.ch/Philippinen/Mandarinfisch4.html Iz oceana v akvarij Večinoma lovijo in uvažajo samo samce te vrste, ker so bistveno lepši in večji in se bolje prodajajo. Zadeva je podobna, kot pri mnogih sladkovodnih akvarijskih ribah (gupiji, siamske bojne ribice, vodni pavlinčki, pritlikavi nitkarji,vrste mavričark in modroočk itd..). Mandarinka je izpostavljena spolno selektivnemu izlovu na naravnih habitatih , nad 70% vseh ujetih in izvoženih mandarinov so samci (Sadovy et al, 2001*). Tak način lova je na nekaterih področjih porušil spolno razmerje v naravnih populacijah, saj se vse samice mandarink raje drstijo z velikim samcem, ne z manjšimi. To je več kot zdesetkalo naravne populacije mandarink in madarinov, zaradi česar čutijo finančne posledice tudi sami nepremišljeni lovci na akvarijske ribe. Problem je tako hud, da se že bije plat zvona! Med leti 1987 in 1995 so na otoku Batasan na Filipinih zelo intezivno lovili mandarinke za izvoz. Leta 1998 so znanstveniki med rednimi kontrolami gospodarsko pomembnih ribjih vrst odkrili, da se je povprečna velikost mandarink prepolovila iz prvotne 6 cm leta 1980 na samo 3 cm. V drugi polovici 1990 so cene mandarink zaradi velike ponudbe drastično padle in na tem otoku se je izlov rib zmanjšal, kljub temu se je številčnost populacije še naprej manjšala, od gostote samo še 1000 rib na 3 ure popisa leta 1995 se je zmanjšala na samo zaskrbljujočih 23 rib na 2 ure popisa leta 2001 (Sadovy et al*). Največ mandarink nalovijo v Indoneziji in na Filipinih, sodeč po podatkih, ki jih zbirajo v svetovnem projektu nadzora akvarijske trgovine The Global Marine Aquarium Database (GMAD). Čeprav je največ nezakonitega izlova s cianidom in drugimi ribjimi anestetiki ravno na Filipinih, pa po drugi strani največ izvoznikov ravno tu sodeluje v projektu GMAD in MAC (Marine Aquarium Council). Žal obstaja ogromna količina mandarink na tržišču, za katere ne obstajajo podatki o izvoru, vendar se ta številka iz leta v leto manjša. Izvozniki so za obdobje 1999 - 2002 uradno zabeležili 11.168 mandarink, ki so bile izvožene v Evropo. Obstaja tudi podatek, da so v obdobju 1997 - 2002 evropski uvozniki uvozili 21.458 mandarink. Bistveno večje številke teh rib pa so na seznamih izvoza ali uvoza v ZDA in Japonsko. Iz več tradicionalnih razlogov so posebej v Aziji mandarinke fantastično iskana in popularna riba, z gospodarskim razvojem se odpira nesluteno ogromno novo tržišče Kitajska, kar je iz vidika naravovarstva več kot zaskrbljujoče, saj tam nimajo niti približno takih bio-etičnih meril in ozaveščenosti, kot v "zahodnem" svetu . Žal grosisti običajno mandarinke zelo izstradajo v postopku izvoz - uvoz, kar zelo zmanjša možnost kasnejšega preživetja v obdobju aklimatizacije. Ob nakupu zato bodimo pozorni na debelino trebuščka ribic: če je trebuh vdrt, raje ne kupimo teh rib. Aklimatizacija mandarink je cela znanost, najprej moramo vedeti, da je potrebno to vrsto aklimatizirati v ločenem akvariju, saj med prilagajanjem izločijo veliko strupene sluzi, ki bi ostale ribe pokončala (Achterkamp, 1986). Kot vemo, ta riba nima lusk in je izjemno občutljiva na kemikalije in posebej baker, tako v karanteni, kot kasneje v akvariju. Zaradi strupene sluzi je odporna na zunanje parazite, ne pa na notranje zajedalce in bakterije, zato so potrebne posebne metode morebitnega zdravljenja.
Samo skupna povezanost in delovanje vseh v tej akvaristični dejavnosti : od izvoznikov, uvoznikov in vele- grosistov do malih trgovec in ne nazadnje samih nas akvaristov, biologov, zaščitnikov živali ipd. ima dolgoročno perspektivo in moralno etično opravičilo. 3 E : ekologija - etika - ekonomija morajo nujno najti kompromis in skupni jezik. | |
| | | 10 najbolj prodajanih | št. uvoženih 1992 -2002 | | Amphiprion ocellaris | ............................142.132 | | Chromis viridis | ............................116.743 | | Chrysiptera cyanea ............ | ..............................51.273 | | Chrysiptera parasema ........ | ..............................50.229 | | Dascyllus trimaculatus | ..............................38.812 | | Labroides dimidiatus ** | ..............................37.990 | | Paracanthurus hepatus | ..............................33.652 | | Pseudanthias squamipinnis | ..............................26.929 | | Synchiropus splendidus ** | ..............................25.218 | | Zebrasoma flavescens | ..............................43.198 | | TOTAL | ............................566.176 | ** = sta na seznamu B glede neprimernosti za akvarij po kategoriji neprimenosti po John-u Brandt-u (v večini primerov kmalu poginejo v akvariju zaradi težav z aklimatizacijo ali pomanjkanja žive hrane). Vir: UNEP -WCMC (UNEP - World Conservation Monitoring Centre), 2003 Podatki izvoznikov za izvoz v EU za obdobje 1999 - 2003 :___________________________________________
10 najbolj izvažanih rib ............št. izvoženih primerkov
_________________________________________________
Amphiprion ocellaris ...................44.881
Chromis viridis ..........................29.717
Labroides dimidiatus ** ..............22.296
Chrysiptera hemicyanea..............12.111
Salarias fasciatus........................12.019
Chrysiptera cyanea.....................11.776
Paracanthurus hepatus ...............11.345
Synchiropus splendidus ** ..........11.168
Pseudanthias squamipinnis ..........11.035
Acanthurus leucosternon..............10.444
__________________________________________________
TOTAL........................................176.792
| | * = Dr. Yvonne Sadovy (B.Sc. (Hons.), Ph.D. Manchester.) Tel.: 22990603 Fax: 25176082
Address: Room 3S-01, The Kadoorie Biological Sciences Building, The University of Hong Kong, Pokfulam Road, Hong Kong, China , email: yjsadovy@hkucc.hku.hk
S sodelavci opravlja večletni monitoring populacije modrih mandarink na Filipinih in v Mikroneziji na otoku Palau. Proučujejo vpliv akvarijske trgovine na naravne populacije in reproduktivno biologijo te vrste, uspešno so opravljali tudi poskusno razmnoževanje v farmskih pogojih. Poleg Yvonne sta v raziskovalni skupini še Dr. Mariella Rasotto iz Univerze v Padovi, Italija in George Mitcheson in hongkonške univerze. Reference :
Sadovy Y.1; Mitcheson G.2; Rasotto M.B.3: "Early Development of the Mandarinfish, Synchiropus splendidus (Callionymidae), with notes on its Fishery and Potential for Culture"; Aquarium Sciences and Conservation, 2001, vol. 3, no. 4, pp. 253-263(11); Kluwer Academic Publishers ( 1: Department of Ecology and Biodiversity, The University of Hong Kong, Pok Fu Lam Road, Hong Kong, China 2: Department of Computer Science and Information Systems, The University of Hong Kong, Pok Fu Lam Road, Hong Kong, China 3: Department of Biology, University of Padova, Via G. Colombo 3, 35131 Padova, Italy) Sadovy, Y. & A. C. J. Vincent. (In press.) The trades in live reef fishes for food and aquaria: issues and impacts. In: Coral Reef Fishes: New Insights into their Ecology. Sale, P. F. (eds). Chapman and Hall (2001 publication). Prehrana mandarink Akvaristom znan problem pa je specifično hranjenje te vrste. V knjigi prevod DZS - AKVARIJ-Popolni priročnik..." so napačni podatki ! Piše :" Mandarin se v naravi prehranjuje z majhnimi koščki raznih rib in drobci mesa raznih školjk, ki jih najde med usedlinami na morskem dnu, s podobno hrano se zadovolji tudi v ujetništvu." V večini literature piše, da potrebujejo vrste mandarink zelo velik akvarij, ki je bogato naseljen z živimi kamni in algami, ker se hranijo z drobnimi rakci, strupenimi vrtinčarji in drugimi mikroorganizmi, ki jih ulovijo čez dan med algami in v špranjah živih kamnov. Če te naravne hrane ni, zelo hitro poginejo od lakote. Samo artemije ali zmrznjena hrana zanimivo ne zadostuje in prav tako poginejo. Večina mandarink zato menda prekmalu pogine v akvarijih! Izjemno malo znanstevnih podatkov obstaja o tem majhem pelagičnem bentoškem morskem zmajčku, čeprav ga nekateri že uspešno drstijo v akvariju.To je po svoje presenetljivo glede na velike številke prodanih modrih mandarinov in njihovih sorodnikov. Ker je ta vrsta strupena, potrebuje tudi tako prehrano, če želimo, da ohrani dovolj močan imunski sistem. Biologija mandarink in sorodnik morskih zmajčkov je gotovo eden od izzivov, ki čaka na resne morske akvariste; to je riba za velike močno osvetljene utečene koralne akvarije z DSP (DeepSand Bed) podlago in veliko živečega (živega ) kamenja, ki je bogato zaraščeno z določenimi vrstami alg. Čeprav so večinoma uvrščali mandarinko med mesojede (karnivore), pa nekatera novejša raziskovanja uvrščajo to vrsto med vsejede (omnivore), saj naj bi bila pomembna sestavina njihove prehrane tudi določene vrste morskih alg. Več o prehrani je navedeno v osebni izkaznici mandarinke spodaj, naj omenim samo izjemno zanimivo opažanje znanega ameriškega akvarista Toma Langa, ki pravi takole (prost prevod) : "Videl sem v svoji 20 letni karieri kot oskrbnik akvarijev samo še en uspešen primer gojenja mandarink leta 1995. Prijatelj me je prosil za mnenje glede "račje infekcije" (mišljeni so verjetno običajni amfipodni rakci) njegovega akvarija, saj je menil, da je to razlog za uspešno gojenje mandarink v njegovem samo ribjem akvariju več kot 3 leta. Ker je bil prijatelj od nekdaj zagovornik naravnih biotop akvarijev, je pustil glede na podatke iz narave (da živijo med mrtvimi koralami, ki so preraščene z algami), da je bila dekoracija v akvariju bogato zaraščena z algami. V akvariju je imel le talni filter, ki ga je poganjala majhna "2MD Little Giant pump". Čeprav so bili v akvariju kar veliki organizmi (mrežasta kljunačica, modra gospica, čistilna kozica in modra morska zvezda), so manadrinke v tej zeleni podrasti našle bogato založeno mizo in to so bile najbolj "srečne" mandarinke, kar sta sva jih s kolegom videla." Opisani primer je izjemno zanimiv, ker odpira polemiko, ali so res živi kamni edina možnost gojenja mandarink v akvariju. To je lep primer (kakršnih je v akvaristiki ali biologiji veliko), da dosežeš nepričakovan uspeh "po malomarnosti" (večina akvaristov se bori proti algam v akvariju z vsemi sredstvi!). Glede količine živečega (živega) kamenja v akvariju za eno madarinko najdemo v literaturi različne podatke, najnižja objavljena številka je bila najprej 30 kg/ribo, najnovejši podatki so minimalno 40 - 70 kg /ribo (110 - 150 pounds/fish ). Če gojimo par, je potrebno količino množiti x 2 . Kot je omenjeno spodaj v opisu, je "zavetišče" (refugij) za mandarinke skoraj nujen : to je poseben manjši ali bolj večji akvarij ob glavnem akvariju ali ob zunanjem filtru spodaj, kjer gojimo alge in "nevretenčarski drobiž". Glede tega je bistveno poudariti, da se dobi v tujini v ta namen "Refugium starter kit", v katerem so startne kulture več 10 vrst organizmov, kar zelo poveča pridelavo in nujno biodiverziteto "žive hrane" v zavetišču. Ključna beseda v prehranjevanju morskih zmajčkov je : raznovrstnost .
Razmnoževanje mandarink Preko dneva se mandarinke ne zmenijo druga za drugo, 20 minut po zatemnitvi pa postanejo socialno in spolno izredno aktivne. Znanstvenike je presenetilo, kako kompleksno družabno življenje in spolnost ima ta vrsta v naravi. Opazili so tudi, da se posamezni osebki med seboj zelo razlikujejo po obnašanju ("imajo svoj individualni karakter"). Ko sonce zaide, se na vedno istem mestu zbere skupaj 3 - 5 samičk, ta stalni "ulični kotiček" ("street corner") obišče samček, ki se trudi zapeljati katero iz skupine krepostnic. Mora biti res velik in izvajati posebno aktiven ples, da kakšno prepriča. Če mu to uspe, se mu samička prilepi na prsno plavut in skupaj zaplavata proti vodni gladini, kjer istočasno odvržeta ikre in spermije.
Samo dovolj veliki odrasli samci so uspešni v tem, manjši pa so razvili strategijo, da se naskrivaj približajo parčku med parjenjem in tudi odvržejo svoje spermije v upanju, da kakšen najde svojo ikro. Če v naravi ni več dovolj velikih samcev, se samičke le stežka odločijo za drst in tudi čas dvorjenja je daljši in bolj naporen, kar vpliva na povečano izpostavljenost mandarink naravnim plenilcem. http://www.korallenriff.de/Leierfische2003.html
V akvariju parček ob mraku začne z drstnim plesom dokaj pogosto, ob vrhuncu splavata pod vodno gladino in opravita svoje, povprečno samička odvrže ob eni večerni seansi od 12 - 205 iker. Ker so ikre planktonske in izjemno drobne, jih moramo takoj zajeti, sicer bi jih posrkal filter ali pojedle ribe. Ikre se izležejo po 18 urah in ličinka je skupaj z jajčno vrečko dolga 1 mm. Ličinke so planktonske 14 dni (pri 24 - 26°C), potem se spustijo na dno in spremenijo prehrano, takrat so velike že 3,5 mm in vzdušni mehur se jim vseeno ohrani (čeprav ga skoraj ne rabijo več kot talne ribe). Hrana ličink so morski infuzoriji in manjše vrste kotačnikov, posebej pomembni pa so navpliji kopepodnih rakcev (Julian Sprung). Na tej točki gojenja morskega mikro in makro - fito in zoo plankotna smo prišli do bistva celotne problematike : tu vsa morska akvaristika pade ali dobi novo vizijo in upanje, da še uspemo zaustaviti uničujoče plenjenje mandarink v naravi, kar bi pripeljalo v skrajnem primeru v kombinaciji z drugimi negativnimi spremebami celo do izumrtja vrste. Osebna izkaznica modre mandarinke http://www.akvazin.com/default.cfm?j=Si&Kat=030110&ID=236 http://www.flippersandfins.net/greenmandarin.htm | Modra mandarinka, Synchiropus splendidus, Herre, 1927
Sistematika : Animalia - Chordata - Vertebrata - Osteichthyes - Actinopterygii - Neopterygii - Teleostei - Acanthopterygii - Perciformes - Callionymoidei - Callionymidae - Synchiropus - splendidus.
Etimologija : syn = skupaj; cheir = roka; pous = noga; splendidus = sijajen, bleščeč ; morski zmajčki, pri katerih so prsne plavuti ("roke") in trebušne plavuti ("noge") zrastle skupaj v skupno plavut. Popularno ime mandarinka izhaja iz oznake za dragoceno, lepo obarvano kitajsko svilo mandarinov iz 19. stoletja. Ime družine Callionymidae : grško kallis = lep; onyma = ime.
Tuja imena : Blue/Psychedelic Mandarinfish, Mandarin dragonet, Mandarinfisch, Mandarin Leierfisch, Mandarinfisk, nangka-tangka, talangka (Filipini)...
Domovina : zahodni Pacifik, od Indonezije do Japonske, južnega koralnega grebena v Avstraliji (Barriere -Riff) do Karolinov. Države : Avstralia, Indonezija, Japonska, Malezija, Mikronezija, Nova Kaledonija, Palau, Papua Nova Gvineja, Filipini, otočje Ryukyu, Tajvan .
Biotop/habitat : plitve notranje lagune koralnih grebenov v globini od 1 - 18 m na zamuljenem ali peščenem dnu, kjer išče hrano v manjših jatah. Pogoste so tudi na območjih vejastih ali mrtvih koral, kjer se jih težko opazi ali ulovi. Hrano iščejo med algami, ki preraščajo mrtve korale. Občasno izstrelijo peščene ostanke skozi škržni odprtini na vrhu glave, "kot kit".
Spol : samčki so večji, lepše obarvani in imajo podaljšano prvo palvutnico v hrbtni plavuti.
Obarvanost : imajo kratko, cilindrično telo z velikimi plavutmi in trikotno glavo; obarvanost je kompleksna in slikovita z oranžnimi, modrimi in zelenimi valovitimi progami, zlato - rumenimi pikami na škržnih poklopcih za rdeče obrobljenimi očmi in ima rdeče- modro obarvane plavuti. Vzorci in barve spominjajo na starodavna kitajska svilena oblačila mandarinov.
Obnašanje : plašna in miroljubna vrsta; samec živi sam, v paru ali v haremu z več samicami in obvladuje določen teren, na katerem se družina hrani. Samci se med seboj ne prenašajo.
Ureditev akvarija : globoko peščeno dno (DSB), res veliko živečega (živega) kamenja, močna osvetljenost in srednje močno valovanje - tokovanje. Potrebujejo vsaj nekaj finega peska ali mivke na dnu, saj se čez dan rade zakopljejo v podlago.
Hrana : mesojeda; zooplankton, zoobentos , rdeči planktonski kopepodni rakci, rakci Mysis, vrtinčarji, morske vrste črvov maloščetincev in mnogoščetincev, solinski rakci ipd...nikoli je ne smemo hraniti s sladkovodnimi tubifeksi, ličinkami trzač ali sladkovodnimi rakci, ker zaradi tega hitro poginejo. Skoraj nujno mora imeti akvarij z mandarinko ali parom mandarink "refugij" (zavetišče), v katerem vzgajamo alge in drobne nevretenčarje. Nujno posebej gojimo zelene mikroalge - z njimi hranimo kotačnike golidice (Brachionus), ki so nujen planktonski dodatek tej hrani. Uspešni rejci poročajo, da imajo pravi uspeh s to ribo šele, odkar kljub živečemu kamenju v akvariju posebej gojijo kopepodne rakce, artemije in kotačnike! Vendar samo na tej hrani bi tudi poginile, še posebej samo na artemijah, to je samo obvezna dodatna hrana, ki prispeva h potrebni raznovrstnosti. Ena mandarinka potrebuje za preživetje v ujetništvu volumen najmanj 600 l, ki je naseljen z najmanj 60 kg živega kamenja.
Razmnoževanje : socialno in spolno aktivne postanejo mandarini in mandarinke ob večernem mraku. Samec najprej dvori samici, nato skupaj zaplavata proti površini z glavama skupaj; na vrhu istočasno odvržeta ikre in spermije (zunanja oploditev). Drst se ponavlja tedensko, vsakič samička odvrže nekaj 100 majhnih plavajočih iker. Ličinke se izležejo že po enem dnevu, po nekaj dneh plavanja med planktonom se spustijo na dno. To vrsto so že uspešno razmnožili v akvariju.
Življenska doba : 8 - 10 let
Ogroženost : ni je še na IUCN rdeči listi.
Povprečna cena : $14, ~ € 33,12
Posebnosti : riba je dokaj odporna na parazite in plenilce, ker ima strupen sluzast plašč nad kožo (zato tudi potrebuje v prehrani strupene vrtinčarje ipd.). Vendar je ta vrsta izjemno občutljiva na težke kovine (baker) in nekatera barvila (malahitno zelenilo). Morebitne bolezni zdravimo samo na naravne načine (sladka kopel, vročinska kopel, zdravilna zelišča in vitaminske kopeli). Zaradi pretežnega izlova samcev v naravi (čez 70 % vseh ujetih mandarink so mandarini) so populacije teh prelepih rib v naravi že ogrožene. Na nekaterih področjih še vedno prevladuje izlov z natrijevim cianidom, kar je prav tako vzrok visoke smrtnosti v akvariju. Ni povsem jasno, kaj je bolj krivo za tako katastrofalno visoko smrtnost v akvarijih : strup ali pomanjkanje žive hrane v akvariju ?
Stopnja zahtevnosti : 4 (od 5) ; je na seznamu B glede neprimernosti za akvarij (je splošno neprimerna vrsta za povprečen akvarij). Opozorilo : skoraj brez izjeme vsi viri navajajo, da praktično 98% vseh mandarink v akvarijih pogine od lakote v manj kot 3 mesecih od nakupa! Če nimate res dovolj velikega in biološko utečenega akvarija z refugijem in dodatno kulturo fito & zoo-plankotna, ne kupujte teh v naravi že močno ogroženih rib.
Velikost : samica 6 cm ; samec 10 cm
Temperatura : 24°C - 26°C
Voda : pH = 8,2-8,4;dKH=8°;Ca=460mg,Mg=1400mg;NO3<5mg/l;PO4<0,02 mg/l ; slanost malo večja, specifične gostote okoli 1,025, ker so povezane na koralne grebene.
Akvarij : minimalno 600 l (200 x 50 x 60 cm) z najmanj 60 kg živečega (živega) kamenja za eno mandarinko.
Zadrževanje : dno, nad živimi kamni
|
Literatura Die Nachzucht des Mandarinfisches, Synchiropus splendidus
Wolfgang Mai, Mönchengladbach http://www.korallenriff.de/05_buch_nachzucht.html
Algosaibi, Farouk A. 1983. Spawning mandarin fish, Synchiropus splendidus (Herre). FAMA 5/83.
Bartelme, Terry D. 2001. Caring for a Mandarin. FAMA 6 & 11/01.
Carlson, Bruce A. 1983. The mandarin fish Synchiropus splendidus (Herre). FAMA 2/83.
Cuttriss, Alastair M. 2001. The Mandarin dragonet. FAMA 4/01.
Debelius, Helmut. 1987. Mandarin dragonets in the marine aquarium; spawning at night. Today's Aquarium-Aquarium Heute 1/87.
Delbeek, J. Charles. 1989. The mandarin fish: Synchiropus spendidus (Herre). SeaScope Fall 89.
Kurtz, Jeff. 2000. Synchiropus: Dragonets with style. FAMA 5/00.
Lang, Tom. 1998. Care and feeding of the Mandarinfish (Synchiropus splendidus). Aquarium Frontiers 1/98.
Mayland, Hans J. 1975. The Mandarin. Marine Aquarist 6:3/75.
Michael, Scott W. 2000. The dragonets. Beautiful, but not for everyone. AFM 9/00.
Michael, Scott W. 2001. The very common problem of feeding mandarin dragonets. AFM 11/01.
Sprung, Julian. 1994. "Reef Notes". FAMA 8/94.
Stratton, Richard F. 1998. Secrets of the exotic mandarinfish. TFH 3/98.
http://www.wetwebmedia.com/mandarins.htm Colette Wabnitz,Michelle Taylor,Edmund Green and Tries Razak ; From Ocean to Aquarium;The global trade in marine ornamental species; UNEP World Conservation Monitoring Centre 219 Huntingdon Road Cambridge CB3 0DL,UK.
UNEP-WCMC is the biodiversity assessment and policy implemen-tation arm of the United Nations Environment Programme (UNEP),the world ’s foremost intergovernmental environmental organization. Website:www.unep-wcmc.org
http://www.reefcheck.org/infocenter/publications/WCMC_Aquarium.pdf Novica 10.02 2005 : Legendarni modri mandarin:
http://www.akvazin.com/default.cfm?j=Si&Kat=01&ID=507 Bojan Dolenc |
Oblika za tiskanje
