Tiskanje
		Oblika za tiskanje

Pred približno 21. leti nazaj sem kupil simpatičen akvarij s pokrovom in notranjim triprekatnim filterom velikosti 60 litrov. V njega sem naseliu en lep Echinodorus in par skalark. Nabavil sem ogromno literature in tako zgodba začne. Čez približno pol leta se je začela prva drst. Ikre sta polagala na list Echinodorusa. Lahko si zamislite kakšno je bilo to veselje. Ampak nažalost trajalo je samo dva dni. Tretji dan iker ni bilo več. Čez približno 14 dni se je začel par ponovno drstiti, toda to pot sem dokupil še en majhen akvarij, dodal Super blu od g. Dolenca proti plesnenju iker v njega postavil list z ikrami in uspeh je bil tu. 4. dan sem nastavil steklenico z jajčeci artemije in po 24 urnem razmaku še eno in prvi uspeh je bil cca 50 mladih skalark. Ko sem vzredil prvi rod mladih skalark sem se odločil za nakup 250 literskega akvarija in v očeh so se mi začeli vrteti dolarji. Po tretjem drstu in cca 300 mladih skalark sem padel na trda tla in dejstva so pokazala, da še za stroške hrane ne bom zaslužil, da pa o čem več lahko samo sanjam. Od samega razočaranja sem se podal v akcijo komu podariti ribe in slučajno naletim na akvarista iz Kranja,ki je zamenjal za moje skalarke nekaj Labidocromis ceurelius in par Jack Dempsijev ali( Cichlasoma octofasciatum). Lahko si samo zamislite srečo v mojih očeh, saj sem za tiste čase dobil zame najlepše možne ribe. Takoj sem v 250 litrov dodal nekaj skal in začel uživati v lepoti. Toda uživanje je trajalo le približno dva meseca, dokler Demsey ni osvojil drago in jo prepričal da hoče postati oče. Tedaj se je začela nočna mora mnogih akvaristov. Zaradi velike starševske skrbi so kmalu prispela še akvarija 120 in 180 litrov, ker nisem imel več kam z mladiči. Kar je najbolj žalostno je, da jih tudi zastonj nihče ni maral. Približno 50 kom sem poklonil v eno trgovino, kjer so me čez en teden napadli, da sem prinesel kanibale ki ne grejo v promet. Tedaj sem vztrajno trdil da to ne more biti res saj so tako skrbni starši in še imeli mlade v sožitju z ceureliusi, ter da je zame kanibal gupi ki je svoje mladiče izpod riti samičke.Da to teorijo dokažem, sem kupil v tej trgovini 6 malih diskusov velikosti približno 3-4 cm katere sem dokaj drago plačal in spustil med kanibale. Toda zopet sem storil življensko napako. Ribe so se tako lepo ujele v mojem akvariju, da sem čez en mesec izpraznil Dempsije in ceureliuse ter začel z diskusi. Nabavil sem prvo knjigo od g. Kolarja in začel se je glavobol. Diskus je občutljiv in zelo drag ter samo za izkušene akvariste. Toda strast do njih je bila zelo močna. Ko so se pojavili prvi problemi iz katerih več nisem videl izhoda, sem vrgel knjigo v koš, odšel pod šišenski hrib po vodo začel menjati enkrat mesečno 1/4 vodein pustil ribe da delajo po svoje ter začel uživati v njihovi lepoti. Ker nisem več meril parametrov vode in menjal vodo na 14 dni 1/3 kot piše v knjigi, se je začel dogajati čudež. Začel se je prvi drst in zgodba se je ponovila od začetka. Zapravil sem veliko denarja dobil pa skoraj nič, saj ne vem zakaj sem moral kupovati ribe po ceni 75 do 80 mark, za moje pa nisem mogel dobiti niti 20. Ko sem napolnil vse tri akvarije z diskusi sem začel prepričevati mojo ženo in hči da neham z temi norijami, postavim en dovolj velik akvarij za mojo dušo in neham z gojenjem. Tako je prišel moj akvarij prostornine 500 litrov ki stoji od julija 2000 in ga imam še danes. Prvi prebivalci so bili diskusi, ker pa je bilo prenaporno nositi tako veliko količino vode, sem jih z prijateljem zamenjal za Malawi ostriže. V želji, da pa zdaj ne bo problema z mladiči, saj naj bi jih odrasle ribe pridno pomalicale. Toda napaka. Pozabil sem da je to 500 litov in preveč skal in glej, po enem letu zopet nisem imel kam z naraščajem. V prvi rundi mi je priskočil na pomoč g. Grošelj ( Alunokara-Ben) za božič leta 2004 pa sem komaj našel interesente za cca 200 Malawijcev. Tedaj sem se odločil da bom naselil Tanganjiko in da končno ne bo naraščaja. Zgodba se je začela zelo obetujoče dokler nisem dobil Astatitolaphijo nubilla in kmalu so bili prvi mladiči ki jih zopet nimaš komu dati. Toda zgodba se tu ne konča, saj ko sem napisal na Yu refu članek o Jack Dempsiju se je pojavil interesent za to čudovito ribo in jaz dobra duša sem šel v akcijo in ga ponovno nabavil. Tu pa zopet problem. Ker se je par zelo dobro ujel z mojimi Tanganjikanci, sem nabavil še par zase. In poglej hudiča. Par, ki je kasneje šel v Yu se je začel drst, mene pa ponovno zagrabil glavobol. Čeprav sem to napako že enkrat naredil me je lepota te ribe zopet zanesla. Toda ni mi žal. Zdaj imam ribe za sebe in prišel sem do spoznanja da kar je zastonj se vedno nekdo najde in pobere, jaz pa uživam v lepoti mojega akvarija in lepo množim kar se zdrsti. Prišel sem tudi do zaključka, da če daš zdravo ribo v zdravo vodo in hraniš po pameti ter čim manj šariš po akvariju, lahko uživaš v tem prečudovitem malem vodnem svetu in tudi vedno imaš kak novi naraščaj.

Vem da bo večina gojiteljev ki gojijo ribe za prodajo gledali na to mojo zgodbo kot zgodba navadnega amaterja ki nima pojma kaj piše, toda jaz še vedno trdim da se v mnogih primerih preveč komplicira, saj naše ribe ne vedo kakšni so parametri vode v njihovi domovini iz kod izvirajo kar z pridom izkoriščajo "rejci" za denar. Tule so še trije linki do mojih galerij kjer si del zgodbe lahko tudi ogledate.

Če koga zanimajo Dempsiji so na zalogi.

Lep pozdrav vsem ljubiteljem ostrižev, saj so ostriži nalezljiva bolezen, ki se imenuje ciklosida.

http://www.akvaristika.org/gallery/aqua_gallery_show.asp?ID=101
http://www.akvaristika.org/gallery/aqua_gallery_show.asp?ID=69

http://www.akvaristika.org/gallery/aqua_gallery_show.asp?ID=28

>>Diskusija na članek je tule >>