| |
|
Tiskanje |
| |
|
|
|
| |
|
Oglejte si tudi... |
| |
|
|
|
Najpogostejša žaba, ki jo srečamo v naših krajih, je sekulja. Več informacij o njej pa je zbral Primož.
Slovenski imeni zanjo, sicer stari, sta še rjava žaba in hrženica. Spada med rjave žabe in jo uvrščamo v družino pravih žab. Pri nas živi podvrsta Rana temporaria temporaria in je najbolj razširjena vrsta med vsemi dvoživkami, ki jih lahko najdemo na območju Slovenije. Ponekod je bila najdena tudi več kot 2000m visoko (npr. na južnem Tirolskem 2770m).  | | | | Sekulja (Rana temporaria) | Na glavi ima, kot tudi vse ostale rjave žabe temno rjavo zaočesno masko. Gobček je top in kratek. Obarvanost telesa je lahko zelo različna. Po hrbtni stranui telesa je lahko rumenkaste, sive, olivnozelene, rdečerjave barve. Je pa posuta s temnejšimi (večinoma temnorjavimi) lisami oz. madeži. Na zadnjih okončinah ima prečne proge, ki so enako obarvane, kot po hrbtu. Trebušna stran je ponavadi siva ali rahlo v bež barvi. Grlo oz. vrat je pri samicah rdeče barve z bledo zelenimi pikami. Pri samcih in mladostnih osebkih pa je v barvi trebuha ali bledo zelenosivo oz. bledo modrosivo. Zanimivo pri mojih opažanjih je to, da zelo stari osebki nimajo več rdečega grla oz. vrata ampak bledo roza barve. Premer bobniča je za eno četrtino manjši, kot premer očesa. Petni sklep pa le redko kdaj doseže konico gobca. Samci so manjši in lažji kot samice. Samice so velike nekje 90mm, samci pa 70mm. Teža samic je v povprečju 49.5g, samcev pa 41.6g. Oglašajo se samo samci. Osebki spolno dozorijo pri treh letih, lahko tudi prej. Življenjska doba je lahko tudi 10 let. Vendar zaradi plenilcev običajno ne dosežejo take starosti. Sekulje se začno pariti že zgodaj, prej kot ostale rjave žabe. Takrat ko se povprečna dnevna temperatura dvigne nad 5°C se odpravijo na mrestišča. Za mrestišče si izberejo mlake, ribnike, jezera, močvira, barja, večje luže, mrtvice, potoke, izvire. Samci s svojim petjem privabljajo partnerko. Med parjenjem se samec samice trdno oprijema samice s tako imenovanimi palčnimi žulji, ki jim zrastejo v obdobju parjenja. Samica odloži mrest, ki vsebuje od 700 - 4500 jajčec (odvisno od starosti, velikosti in teže). Paglavci se izležejo po 10 dnevu. Navadno po 14 dneh. V hladnejših krajih pa lahko tudi šele po 4 tednih. Preobrazba iz paglavca v žabo se odvija med junijem in koncem septembra. Najpogosteje v juliju in avgustu. Sekulja se zadržuje predvsem na travnikih, gozdovih, pašnikih. Mladostni osebki so aktivni večinoma podnevi. Odrasli pa le ponoči, razen med deževjem, takrat tudi podnevi. Čez dan se zadržujejo pod listjem, drevesnimi koreninami, pod kamni ali med gosto travo. Prehranjujejo se predvsem s polži, hrošči, pajki, majhnimi rakci, stonogami in črvi. Paglavci jedo tudi odmrle rastlinske in živalske delce, včasih tudi alge. Sekulje prezimijo predvsem v vodi, kjer pa ne otrpnejo popolnoma, občasno se premikajo. Prezimovanje traja približno 3 mesece (v SR Evropi). V Alpah pa do 9 mesecev - to je za žabe zelo naporno, saj si morajo čez leto nabrati dovolj zaloge hrane. Besedilo je prispeval Primož Pesek.
Sodelujte v diskusijah na to temo »
|
Oblika za tiskanje
