Navadni pupek je zanimiva dvoživka, ki jo najdemo v naših stoječih vodah. Zadovolji se že z manjšo mlako, ki ne presahne. Paritveni obred navadnega pupka, pa je prava mala posebnost.
Navadni pupek (Triturus vulgaris, Linnaeus, 1758) šteje kar sedem podvrst. Pri nas je najbolj razširjen robati oz. južni pupek- Triturus vulgaris meridionalis. Najdemo ga po vsej Sloveniji razen na SV. Robati pupek zraste največ 10 cm. Po hrbtni strani je rumenorjave do olivnozelene barve. Trebuh ima svetlo rjave barve, pogosto po sredini oranžen, z drobnimi črnimi pikami. Samci so v svatbenem obdobju pikasti po vsem telesu, spodnji del repa pa imajo pogosto obarvan z oranžno modrimi črtami. Hrbtni greben samcev, ki se začne šele bolj zadaj na hrbtu, je nizek in z ravnim robom. Samčki spolno dozorijo po 2 do 3 letih, samičke pa kako leto pozneje. Življenska doba je od 6 do 8 let. Odrasli osebki se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji, predvsem z rakci in ličinkami vodnih žuželk. Ličinke pa se hranijo z rakci, predvsem Ostracodi. Pupki večino leta preživijo na kopnem, kjer se zadržujejo v gozdovih v bližini voda. V vode se vračajo le spomladi, v obdobju razmnoževanja. Na mrestišče se začno seliti, ko se temperatura giblje med 0 in 5 stopinjami. Najbolj so aktivni zjutraj in v mraku. Parijo se v plitkih, mirnih, manjših do srednjevelikih stoječih vodah z bogato vegetacijo.  | | Paritveni obred navadnega pupka |
Dvorjenje poteka zelo dovršno in je sestavljeno iz 3 faz. V prvi fazi samček skuša pritegniti samičkino pozornost, s tem da ovohava njeno kloako in se postavi pred njo. Če samica ne kaže zanimanja oz. ni zaimteresirana, odplava proč, drugače ostane pri miru. V slednjem primeru samček preide v drugo fazo dvorjenja, v kateri mora samičko do konca prepričati, da je pravi snubec zanjo. Postavi se ped samico, zvije rep ob bok in z njim vibrira in udarja ter s tem usmerja svoj vonj proti samici. Če je samica zainteresirana, začne stopati proti samčku, ta pa se ji zadenjsko umika in s hitrejšim tempom vibrira z repom. Če se mu posreči obdržati samičkino pozornost, preide v tretjo fazo dvorjenja. Obrne se in se začne plaziti proč od nje, pri čemer nadaljuje z zvijanjem repa. Samica mu sledi in ko se z usti dotakne njegovega repa, je to znamenje zanj, da odloži spermatofor na tla. Nato samček usmerja samičko do le tega, da ga slednja vsrka v kloako, s čimer se paritveni obred uspešno zaključi. Samička spomladi v večtedenskem obdobju na vodne liste posamično odloži 200 - 300 jajčec. Ličinke zrastejo do 40 mm. Imajo čokato telo, razmeroma kratke prste in košato rezvejane škrge. Konec repa je špičast. Ličinke se zadržujejo med vodno vegetacijo oz. na dnu. Razvoj ličink do metamorfoze traja od 6 do 12 tednov, odvisno od temperature in razpoložljivosti hrane, preobraženi osebki pa se po preobrazbi takoj selijo na kopno. Pojavljajo se tudi neotenični osebki. | | Samec navadnega pupka |  | | Samica navadnega pupka |  | | Ličinki navadnega pupka |
Besedilo je prispeval Primož Pesek. Sodelujte v diskusijah na to temo »
|
Oblika za tiskanje
