Tiskanje
		Oblika za tiskanje
		Oglejte si tudi...
		Močvirni travniki... Majski izleti na m...

S pohoda po Pohorju vam predstavljam nekaj utrinkov iz naravnega spomenika Lovrenška jezera, ki predstavlja poseben biotop nekaterih živalskih in rastlinskih vrst.

Živalstvo Lovrenških jezer in okolice je zelo zanimivo in pestro. Največ posebnosti je med drobnimi živalmi, ki žive v vodi ali na kopnem. Značilna vrsta med plazilci je živorodna kuščarica (Lacerta vivipara),

http://homes.esat.kuleuven.be/~schoeter/LacertaVivipara.jpg

ki se je hladnemu gorskemu podnebju prilagodila tako, da ne leže jajčec, tako kot ostale dvoživke, ampka koti žive mladiče. Med vodnimi živalmi kaže najprej omeniti dvoživke kot so:

• Alpski pupek

http://images.google.si...%26sa%3DN

• Sekulja in

• Hribski urh.

V vodi žive tudi ličinke značilnih kačjih pastirjev kot sta na primer barjanska deva (Aeschna juncea)

http://eco.pref.yamaguchi.jp/rdb/img/08img/080086_01l.jpg

in barjanski spreletavec (Leucorrhinia dubia).

http://www.funet.fi/pub/sci/bio/life/insecta/odonata/anisoptera/libellulidae/leucorrhinia/dubia-1.jpg

Odrasle kačje pastirje lahko opazujemo preko poletja ko se spreletavajo v biližini voda. V povirjih potokov v širši okolici živi tudi endemna vrsta pribrežnice (Leuctra istenicae), družbo pa ji delajo številne ličinke mladoletnice, vodni hrošči in tudi rak koščak

http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/ribe_rak_koscak_1_v.jpg

Za močvirne predele ovršja Pohorja je značilen tudi metulj borovničev modrinček (Vacciniina optilete),

http://www.balatsky.ru/GALLERY/maxi/vac.jpg

ki je sicer tipični prebivalec severne Evrope, v Sloveniji pa živi samo na Pohorju. Večina omenjenih vrst sodi med ogrožene in zavarovane vrste, zato si prizadevamo, da bi jih trajno ohranili skupaj z njihovim značilnim življenjskim okoljem.

Kaj je Barje?

Visoko in nizko barje

Poznamo dve različici barja, nizko in visoko barje. Razlikujeta se glede preskrbe rastlin z vodo.
Rastline nizkega barja imajo stik s hranili bogato podtalnico. Pri visokem barju tega stika ni in so rastline, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo.
Takšne razmere prenese le malokatera rastlina, zato je rastlinstvo visokih barij specifično in se možno razlikuje od rastlinstva okolice.

Barja so posebni tipi življenskega okolja za katero je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Šota nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem šotnih mahov, ki zaradi pomanjkanja zraka na razpadejo popolnoma v humos, ampak se v procesu pooglenitve spremene v šoto.

Nastanek visokega barja

Šotni mah, ki je poglavitna rastlina barij, ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico.

Lovrenško barje

Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je prinesla tudi ime Lovrenška jezera.
Barje ima slemensko lego in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti napropustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Starost barja cenijo na 8000 let in je torej poledenodobnega nastanka.

Celotno območje barja nima nobenega površinskega dotoka. Napajajo ga izključno padavinske vode.

Jezerca so nastala sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v šoto. Podatek, da je v njih voda kljub slemenski legi tudi v največji poletni suši, zgovorno priča o veliki zmožnosti zadrževanja vode, ki jo imata šotni mah in šota. Plast šote je v osrednjih delih barja debela do 290 cm, v obrobju pa je precej tanjša.

Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško - Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom.

Pomen barja

Barja so pomembna kot specifični življenski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst. Predstavljajo rezervoar vode. Velikega pomena so tudi za naravoslovne raziskave kot "znanstveni arhiv" za proučevanje vegetacije v preteklosti, saj se pelodna zrna (cvetni prah), ohranjajo v šoti tisočletja. Na podlagi analize pelodnih zrn iz različnih globin se da ugotoviti, katere rastline so na tem območju uspevale v preteklosti.

Roman Gril – DISKUS RoManijA

Nekaj fotografij je povzeto iz priloženih linkov, ostale fotografije DISKUS RoManijA
Nekaj teksta je povzetega iz http://www.lovrenc.si/jezera/barje.html

Sodelujte v diskusijah na to temo »