Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Krapovci
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje

Red: Cypriniformes

Krapovci so zelo številna družina, ki šteje preko 1500 vrst, med katere spadajo tudi zlate ribice. Razširjeni so po celi Evropi in Aziji, najdemo pa jih tudi v severnem delu Afrike, prave krapovce pa najdemo tudi v Severni Ameriki.

Red krapovcev delimo na dve večji družini, činklje in trnooke (Cobitidae) ter prave krapovce (Cyprinidae), ter nekaj manjših družin.

V družini Cobitidae je zbranih okoli 100 vrst, ki so prisotne le v evraziji, drugod po svetu pa jih ni.
Činklje so nasplošno majhne ribe z izjemo majhnega števila vrst iz rodov Botia, Misgurnus ter še nekaterih, ki dosežejo velikosti do 30cm.
Za trnooke je značilno podolgovato, svaljkasto telo (nekatere vrste imajo sploščen trebuh) ter pogosto brezzoba usta, kar nakazuje, da se hranijo predvsem po dnu. Njihovo telo je običajno pokrito z majhnimi luskami, nekatere vrste pa so celo brez njih (npr. rod Pangio). Druga pomembna značilnost teh rib pa so izprožljivi trni (odtod tudi njihovo ime) med ali za očmi. Trnooke imajo tudi tri do šest parov brčic, s katerimi si pomagajo pri iskanju hrane.
Mnogo vrst družine Cobitidae ima sposobnost "dihanja" s črevesjem in pogosto zajamejo na gladini zrak. Vendar pa je to le pomožna oblika dihanja, ki pa ribam koristi v vodah revnih s kisikom.
O razmnoževanju činkelj in trnook je malo znanega, čeprav v mnogi hobiistični literaturi zasledimo poročila o uspešni drsti.

Družina Cyprinidae je med vsemi najštevilčnejša saj je v njej preko 1400 predstavnikov vrst. Najdemo jih povsod z izjemo Južne Amerike ter Avstralije. To so izključno sladkovodne ribe in le redke prenašajo somornične razmere. Prav tako tudi nobena vrsta nima tolščenke.
Krapovci imajo največ dva para brčic (z eno izjemo), večinoma pa so brez. Glava je vedno brez lusk, le te pa so na telesu okrogle (obstaja tudi nekaj vrst brez lusk).
Predstavniki te družine dosegajo vse mogoče velikosti, največji celo preko 2.5m. To so zelo pisane ribe, saj jim barvna pestrost omogoča prepoznavanje pri plavanju v jatah. Mnogi samčki med parjenjem spreminjajo barve, med temi je najznačilnejši Pezdirek (ki ga najdemo tudi v naših vodah), saj se med drstjo dobesedno "preobleče".
Krapovci, večinoma omnivori, sprejmejo vsako hrano in niso pretirano izbirčni. Svetujemo pa, da občasno popestrite njihovo prehrano z živo hrano. Nekatere vrste pa potrebujejo izključno zelenjavno hrano (alge, poparjeno blitvo, špinačo, ...)
Večina krapovcev je prosto drstečih, kar pomeni, da odlagajo ikre in spermo v vodo in ne na kakšna posebna mesta. Take ikre so običajno lepljive in se oprimejo peska, rastlin in druge podlage. Razvoj iker je hiter, za mladice pa te ribe skorajda ne skrbijo. Tudi tu je med izjemami pezdirek, katerega samica skrbi za mladice, ki se izležejo iz školjke, kamor je poprej odložila ikre.


Predstavniki