Črne kosmatke ali žametne rdeče alge, Audouinella hermannii (Roth) Duby in De Candolle, 1830.
Audouinella je razširjen rod rdečih alg, pogost v morski, somornični in sladki vodi. Raste v šopasti obliki kot majhni nitasti kosmi rdeče, rjave ali črne barve na različnih površinah. Razmnožujejo se s sporami.

Sinonimi: Conferva hermannii Roth 1806
Chantransia hermannii (Roth) Desvaux 1809
Chantransia chalybea var. hermannii (Roth) Trevisan 1842
Chantransia violacea Kützing 1845
Audouinella violacea (Kützing) Hamel 1924
Rhodochorton violaceum (Kützing) K.M. Drew 1935

Tuja imena: Black Brush Algae
Sistematika: Biota > Protoctista > Rhodophyta > Rhodophyceae > Florideophycidae > Acrochaetiales > Acrochaetiaceae > Audouinella

Sorodni rodovi: Compsopogon, Porphyridium, Bangia, Batrachospermum ...

Sorodne vrste: Audouinella Bory de Saint-Vincent, 1823
Audouinella alariae (Jónsson) Woelkerling 1973
Audouinella boryana Abdel-Rahman & Magne, 1984
Audouinella caespitosa (J Agardh) P Dixon in Parke et P Dixon
Audouinella conchicola (Lami) South & Tittley, 1986
Audouinella dasyae (Collins) Woelk.
Audouinella daviesii (Dillwyn) Woelk.
Audouinella efflorescens (J. Agardh) Papenfuss 1945

Audouinella floridula (Dillwyn) Woelkerling 1971

Audouinella humulis (Rosenv.) Garbary
Audouinella irregularis (Reinsch) South & Tittley, 1986
Audouinella membranacea (Magnus) Papenfuss, 1945

Audouinella microscopica (Nageli in Kutzing) Woelk
Audouinella pectinata
Audouinella polyides (Rosenv.) Garbary
Audouinella purpurea
Audouinella sargassicola
Audouinella saviana (Menegh.) Woelk.
Audouinella secundata (Lyngb.) P.S. Dixon
Audouinella spathoglossi
Audouinella spetsbergensis (Kjellm.) Woelk.
Audouinella subseriata
Audouinella virgatula (Harv.) P.S. Dixon

Zgradba in barva steljke: nitasta razvejana, mrežasta celična stena. Alge izgledajo kot dlake in so rjavo črne do vijolične barve.

Razširjenost: kozmopolit

Habitat: sestavni del epilitona na hrapavih površinah, predvsem kamnih v tekoči vodi; v akvariju tipično na koreninah in na robovih slabo rastočih, odmrlih listov.

V akvariju: če rastline dobro uspevajo, te alge uspevajo le na koreninah in kamnih; če pa rastline ne uspevajo (slabi pogoji, recimo Anubias v pretrdi vodi z previsokim pH ), potem pa postanejo lahek plen teh in drugi vrst alg. Menda je njihova prisotnost med drugim znamenje, da količina CO2 v akvariju v času osvetlitve niha (ni konstantna). Pritrdijo se najprej na dekoracijo, korenine, podlago, kasneje tudi na liste rastlin. So ene najbolj nadležnih vrst alg. V akvariju še boljše uspevajo v onesnaženi in od dušične kisline zakisani vodi. Ribe jih ne jedo (z izjemo siamskih srebrnih lisičk - Crossocheilus siamensis in sladkovodnih kozic), tudi s pomočjo običajnih algicidov se jih težko znebimo. Kemična kontrola je možna le v akvariju brez rib in nevretenčarjev. Edini način je odstranjevanje okuženih rastlin in sprememba pogojev, da začnejo višje rastline optimalno uspevati. Zelo pomaga dodajanje CO2 in znižanje redoks potenciala (stara voda). Razkuževanje rastlin - varikina 1:19 (samo rastline (brez peska).

Posebnosti: V naravi so te epifitske sladkovodne alge prisotne v hitro tekočih vodotokih, ki dovajajo manjše, pa vendar konstantne količine hranil, vključno s CO2. Imajo tudi to lastnost, da se pričvrstijo na vsako podlago, kar jih naredi zelo primerne za hitro gibajočo vodo, kjer jih največkrat najdemo. Tako v naravi kot v akvariju je opažena korelacija med vsebnostjo nitratov in rastjo teh alg.

Značilnosti rdečih alg: rdeče alge štejejo 600 rodov in 5500 vrst, večinoma so morske ali somornične, samo 20 rodov z okoli 200 vrstami živi v sladki vodi. Živijo v okolju, kjer vladajo močni oksidacijski in slabi redukcijski procesi. Imajo mrežasto strukturirano celično steno. Rdeče alge izvajajo ob pomanjkanju CO2 močno biogeno kalcifikacijo, zato slabo uspevajo ob prisotnosti CO2. So enocelične, nitaste, plektenhimsko prepletene; celična stena je iz celuloze in pektinov ter vsebuje mnogo sulfatiranih polisaharidov: pektine in agar-agar oz. karagen. Tip centralne niti : 1) monoaksialni tip - stranske osi so podrejene glavni osi - pozneje lahko prihaja do postgenitalnega zraščanja - nastane plektenhim, ne parenhim ; 2) vodometni tip = multiaksialni tip - nitke so lahko različno velike, a enake. Fotosintetska barvila: klorofil A, D, oba karotena, fikobilini - rodoplasti so nekdanji endosimbiontski cianofiti (rodoplasti so plastidi, ki imajo tudi klorofil in seveda veliko fikobilinov); rdeča barva je dolgovalovna in sprejema krajše valovne dolžine, ki prodrejo globje v vodo, zato rdeče alge lahko najdemo v precejšnjih globinah ali v senčnih mestih, kjer ni drugih vrst alg. Razmnoževanje: imajo zapleteno metagenezo iz dveh sporofitnih in ene gametofitne generacije, je večinoma heteromorfna, heterofazna - gametofit n! , sporofita pa 2n! in diplobiontska - gametofit in karposporofit sta ena rastlina, tetrasporofit pa druga. Stadiji : spora - gametofit - ooganij - spermatogonij ostane na gametofitu, iz nje kalijo diploidne nitke - karposporofit - karposporangij s karposporami 2n! Moške gamete so spermaciji, so negibljive - pri rdeči algah ni običkanih stadijev.

Priporočena literatura: Nadzorovanje rdečih alg v sladkovodnem akvariju

Diskusije: >> KLIK

Slika zgoraj: Bernd Kaufmann

Galerija: http://www.tanganyika.ru/images/arts/art117.jpg audionella _ru

http://www.lifesciences.napier.ac.uk/algalweb/audou-a.jpg

http://www.welse.net/homepage/BILDER13/ROTALG.JPG

http://reflex.at/~biolab/

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/c/c9/Audouinella.jpg

--------------------------------------------------------------------------------------------------

Copyright © Bojan Dolenc