Dalmatinska želva, Eurotestudo hercegovinensis, Werner, 1899 je primerna vrsta za začetnike.

Posebnosti : pred kratkim so 3 podvrstam grške kornjače dodelili status samostojne vrste, nato so jih zopet združili v novem rodu Eurotestudo; sistematika še ni dokončna. Dalmatinska želva E. hercegovinensis se pomembno razlikuje glede pogojev gojenja in razmnoževanja od ostalih vrst; ne smemo je gojiti in pariti skupaj z ostalimi, ker križanci lahko predstavljajo genetsko onesnaževanje avtohtonih populacij, če pridejo nazaj v naravne habitate. Dalmatinska želva je avtohtona tudi na ozemlju naše države v Primorju, manjka jih lahko bočna plošča pri odprtini za noge.

Sistematika : Animalia – Chordata – Vertebrata – Reptilia - Chelonii - Testudinidae - Eurotestudo

Sinonimi: Testudo hermanni Gmelin, 1789 , Testudo hermanni 'peloponnesica'; T. boettgeri Mojsisovics, 1889; T. hercegovinensis Werner, 1899.

Tuja imena : čančara, dalmatinska kopnena kornjača (hrvaško); šumska kornjača (srbsko); želva zelenavá (češko), korytnačka zelenkastá (slovaško); Testuggine comune (ital.), Dalmatinische Landschildkröte (nem.)...

Sorodne vrste : grška želva, Eurotestudo (Testudo) hermanni, Gmelin 1789; mavrska želva, Testudo graeca, širokoroba želva, T. marginata, četveroprsta želva, T. horsfieldii

Domovina : Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Albanija.

Biotop/habitat : odprte ravnine (stepa) in hriboviti gozdnati predeli do 700 m ndmv..

Velikost : povprečen oklep samic 16 -17,3 cm ; samcev do 16,2 cm

Spol : samičke imajo kratek rep in raven trebušni del oklepa, samčki imajo daljši rep in rahlo vbočen oklep.

Velikost terarija : če je lepo vreme, naj bodo v ograjenem in zaščitenem prostoru zunaj na vrtu; le pri prezimovanju ali neugodnih vremenskih pogojih pa tudi v notranjosti; zunanji objekt mora nuditi mesta za sončenje, pokrit prostor oziroma zavetišče pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Zasaditi je treba rastlinje, ki daje senco. Dolžino terarija izračunamo tako, da v tabeli navedeni koeficient (K) pomnožimo z dolžino oklepa največjega osebka. Širina terarija znaša polovico dolžine terarija. Če ima mlada želva dolžino oklepa okoli 8 cm, in je koeficient za to vrsto 8, potrebujemo terarij min. 64 cm x 32 x 40 cm = 82 litrov (glej http://www.arhiforum.com/zakoni/AR-6-3-3-ul-90-01.htm). Nekateri strokovnjaki celo menijo, da mora biti za kopne želve koeficient najmanj 10, to bi pomenilo 80 x 40 x 40 = 128 l za mlado ali 160 x 80 x 50 = 640 l za bolj odraslo želvo.

Ureditev : ob strani terarija naredimo odprtine za zračenje . Zgoraj pokrov z reflektorsko žarnico na eni strani terarija ( da se lahko želva tudi umakne v manj vroč del) in UV žarnica (HQL, HQI, Ultravitalux, Powersun), na dnu vrtnarska zemlja ali zdrobljena hrastova skorja; luči so priključene na "sobni" termostat, termometri. Za bazenček zakopljemo v pesek banjico , v kateri dnevno menjamo svežo vodo. Lahko damo notri še "želvjo hišico", da se lahko želva skrije in počiva v senci in miru .

Temperatura : min. 22°C; osnovna dnevna okoli 26°C, podnevi največ do 33°C; ponoči 18 - 20°C.

Zimsko spanje: glede potrebnih zalog in potrebne zdravstvene kondicije se uporablja testiranje pred spanjem, imenovano "Jacksonov kvocient". Želvo zmerimo, stehtamo, potem uporabimo že narejen graf in tam vstavimo vrednosti , npr. 200 mm dolga želva bi po grafu morala tehtati blizu 1600 g; če pa tehta samo 1200 g ali manj , potem je podhranjena in je ne smemo v nobenem primeru hibernirati . Pred zimskim spanjem mora želva stradati 5-7 dni, da izprazni črevesje; v ta namen jo imamo v terariju na sobni temperaturi, naj ima veliko sveže vode. Svetlobo je treba tudi zmanjšati oz. skrajšati, da se sprožijo "spalni procesi"! Pripravimo ustrezen zabojček s trdno mrežo na vrhu, na dnu pa naj bo zmes vlažne šote in listja, pa tudi termometer. Potrebujemo hladilnik s termostatom ali v kleti ustrezno hladen prostor. Temperatura naj bo med +4°C do + 10°C, podlago je treba večkrat občasno vlažiti. Nekateri pustijo, da se same zakopljejo v vrtu. Odrasle želve lahko spijo 4 – 5 mesece.

Hrana : 45% surove trave, »suho travinje« in travniška zelišča (seno, suholetnica, plahtica, marjetica, škrbinec, zelenje korenja, regrat, trpotec, listi robide, timijan, cvetovi hibiskusa, melisa, žajbelj idr.); 20% mešane zelenjave (zelje, blitva, bučke, rumena repa, kapucinka, vodna kreša); 10% sadja (hruške, melone, mango, jabolko, idr.); 5% vitaminov in mineralov za želve (sipina kost) + kalcijev laktat. Nikoli hraniti banane, špinače, paradižnik, solate! Za sredozemske kopenske želve so meso ali briketi za pse, mačke ali vodne želve smrtno škodljivi. Hrana za želve mora biti bogata z naravnimi vitamini in minerali , bogata z vlakninami in z minimalno maščobami in beljakovinami ! Bistevno je, da je razmerje fosfor : kalcij pravilno, če je preveč fosforja, pride do bolezni kosti in oklepa.

Razmnoževanje : T. hercegovinensis ima manj jajc od T. h. boettgeri, na leto samo 1 gnezdo s 3 – 5 jajci. Tudi valitveno temperaturo ima nižjo, če v inkubatorju valimo jajca dalamtinske želve pri 31,5°C, se izvalijo samo samice. Sam čas izvalitve je isti, okoli 60 dni.

Ogroženost : po zadnjih podatkih je verjetno kritično ogrožena >> GLEJ!

Življenjska doba : 100 - 150 let

Povezave: http://www.schildkroeten-farm.de/dalmatinische-landschildkroete.php

Copyright © Bojan Dolenc