Zelena bradata rdeča alga, Compsopogon coeruleus (Balbis ex C. Agardh) Montagne
Sinonimi: Compsopogon aeruginosus (J. Agardh) Kützing.
Tuja imena: Beard algae (red algae), Staghorn alga; Bartalge (blaugrün Rotalge in Warmwasseraquarien)
Sistematika: Biota - Eukaryota - Plantae - Biliphyta - Rhodophyta (rdeče alge) - Rhodellophytina - Rhodellophyceae - Compsopogonales (Bangiales) - Compsopogonaceae. Rod Compsopogon šteje 10 vrst, ki naseljujejo sladke vode po celem svetu.

Značilnosti rdečih alg: rdeče alge štejejo 600 rodov in 5500 vrst, večinoma so morske ali somornične, samo 20 rodov z okoli 200 vrstami živi v sladki vodi. Živijo v okolju, kjer vladajo močni oksidacijski in slabi redukcijski procesi. Imajo mrežasto strukturirano celično steno. Rdeče alge izvajajo ob pomanjkanju CO2 močno biogeno kalcifikacijo, zato slabo uspevajo ob prisotnosti CO2. So enocelične, nitaste, plektenhimsko prepletene; celična stena je iz celuloze in pektinov ter vsebuje mnogo sulfatiranih polisaharidov: pektine in agar-agar oz. karagen. Tip centralne niti : 1) monoaksialni tip - stranske osi so podrejene glavni osi - pozneje lahko prihaja do postgenitalnega zraščanja - nastane plektenhim, ne parenhim ; 2) vodometni tip = multiaksialni tip - nitke so lahko različno velike, a enake. Fotosintetska barvila: klorofil A, D, oba karotena, fikobilini - rodoplasti so nekdanji endosimbiontski cianofiti (rodoplasti so plastidi, ki imajo tudi klorofil in seveda veliko fikobilinov); rdeča barva je dolgovalovna in sprejema krajše valovne dolžine, ki prodrejo globje v vodo, zato rdeče alge lahko najdemo v precejšnjih globinah ali v senčnih mestih, kjer ni drugih vrst alg. Razmnoževanje: imajo zapleteno metagenezo iz dveh sporofitnih in ene gametofitne generacije, je večinoma heteromorfna, heterofazna - gametofit n! , sporofita pa 2n! in diplobiontska - gametofit in karposporofit sta ena rastlina, tetrasporofit pa druga. Stadiji : spora - gametofit - ooganij - spermatogonij ostane na gametofitu, iz nje kalijo diploidne nitke - karposporofit - karposporangij s karposporami 2n! Moške gamete so spermaciji, so negibljive - pri rdeči algah ni običkanih stadijev.

Sorodni rodovi: Porphyridium, Bangia, Audouinella, Batrachospermum ...

Zgradba steljke: nitasta razvejana, mrežasta celična stena

Compsopogon coeruleus

Razširjenost: tropske in subtropske sladke in brakične vode (do 35 ppt) po različnih kontinentih. Po sladkovodnih akvarijih in ribnikih širom sveta. Živijo v oligotrofnih vodah z izjemno majhno vrednostjo fosfatov in nitratov, v pH vrednostih med 6 - 7,5; a z veliko kisika v vodi. V naravi so te epifitske sladkovodne alge, uspevajo tudi v stoječih in počasi tekočih vodah. V naravi se hranijo z njimi kozice (tudi somornične japonske kozice), nekatere vrste polžev in nekatere žuželke.

Compsopogon f.coeruleus (Rhodophyta)

http://www.anton-gabriel.at/

V akvariju: pritrdijo se najprej na dekoracijo, korenine, podlago, kasneje tudi na liste rastlin. So ene najbolj nadležnih vrst alg. Ribe jih ne jedo (z izjemo nekaterih ostrižnikov, živorodk, Jordanella floridae (American-Flag Fish) in srebrnih lisičk), tudi s pomočjo običajnih algicidov se jih težko znebimo. Kemična kontrola je možna le v akvariju brez rib in nevretenčarjev. Edini način je odstranjevanje okuženih rastlin in sprememba pogojev, da začnejo višje rastline optimalno uspevati. Zelo pomaga dodajanje CO2 in znižanje redoks potenciala (stara voda).

http://www.starlingtech.com/aquaria/Aquarium-990627-800.jpg

Posebnosti: na pacifiškem otočju Fidži izdelujejo domačini iz te sladkovodne alge "puding" (ker vsebuje agar), podobno kot to delajo iz sorodnih morskih rdečih alg rodu Gracilaria in Hypnea.

Priporočena literatura: Nadzorovanje rdečih alg v sladkovodnem akvariju
Diskusije:

Gantt, E., Scott, J. & Lipschultz, C. (1986). Phycobiliprotein composition and chloroplast ultrastructure in the freshwater red alga Compsopogon coeruleus (Rhodophyta). Journal of Phycology 22: 480-484.

--------------------------------------------------------------------------------------------------

Copyright © Bojan Dolenc