"zelena žogica", Aegagropila linnaei, Kützing, 1843
Sinonimi: Cladophora aegagropila (L.); Cladophora profunda, C. sauteri, Aegagropila profunda, A. sauteri, A. martensi, A,. holsatica, A. armenica. Tuja imena: marimo (japonsko); Cladophora ball, Lake ball ali Moss Balls (angleško); "Mooskugel", "Algenkugel"; Seeknödel (nemško); kúluskítur (islandsko). Japonsko ime "marimo" ji je dal japonski botanik Tatsuhiko Kawakami leta 1898 in pomeni: mari= napeta žoga; mo = splošno ime za vodno rastlino. Domačinska lokalna imena v jeziku Ainu so tudi tōrasanpe ("jezerski duh") in tōkarippu ("po blatu se kotaleča stvar"). Islandsko kúluskítur pomeni: kúla = žoga; skítur = vodni plevel, ki se zatika v ribiške mreže. Nemški prodajni imeni: "Mooskugel" in "Moosball" sta zelo zavajajoči, saj ne gre za mah. Slovenskega imena še ni, zbiramo predloge, avtorja zapisa predlagava ime "zelena žogica".
Sistematika: Plantae - Chlorophyta (zelene alge) - Ulvophyceae - Cladophorales - Cladophoraceae - Aegagropila - A. linnaei. Odkrita je bila leta 1820 v jezeru Irrsee (Lake Zeller) v Avstriji, našel jo je dr. Anton E. Sauter. Rod Aegagropila je ustanovil botanik Kützing leta 1843, vendar je kasneje to prenesel v rod Cladophora. DNK raziskave so leta 2002 pokazale, da je potrebno vrsto vrniti v provotno Aegagropila linnaei. Od rodu zelenih alg Cladophora se razlikuje po prisotnosti hitina v celičnih stenah.
Etimologija: iz grščine klados = veja, grško phora = nošnja -> nositeljica vejic; grško aigagros = koza, grško pilos = las -> naj bi se nanašalo na kepe dlak, ki jih imajo koze v želodcu. Razširjenost: palearktična vrsta; osrednja in vzhodna Evropa, Azija; jezero Akan na Japonskem, jezera na Islandiji in Estoniji. Strogo zaščitene še obstoječe naravne populacije te alge v jezeru Akan (Hokkaido) in jezeru Mývatn na Islandiji spadajo med najbolj nenavadne rastlinske združbe na našem planetu. V Akanu zrastejo do 30 cm, na Islandiji so dosegle največ 12 cm v premeru; oblika in velikost zavisi od svetlobnega režima, šibke difuzne svetlobe, obrežnega tokovanja (valovanja), strukture in zgradbe jezerskega dna in drugih specifičnih limnoloških značilnosti. Zgradba steljke: obstajajo 3 oblike: kroglasta ("jezerska žogica"); prosto plavajoče nitke; epifitska. 3 oblike rasti steljke Steljka, talus (telo alge) predstavlja do 3 cm dolg, močno razvejan niz celic. Velika količina teh algnih teles, stisnjenih tesno skupaj tvori temnozelene žoge, ki lahko dosežejo tudi več kot 20 cm. Okrogla oblika nastane v plitvih jezerih, kjer se pojavlja, z rahlim valovanjem. Rast steljke: na leto zraste ena nitka le 5 - 10 mm, 21 cm velika kroglica je stara 14 - 16 let! Velike žoge so znotraj votle, saj zaradi pomanjkanja luči steljke v notranjosti odmirajo. V akvariju: v akvaristične vode je zaplavala v 70 letih prejšnjega stoletja v Rusiji (takratni Sovjetski zvezi), takrat so bili Sovjeti na marsikaterem področju akvaristike desetletja pred Zahodom! Počasi se je začela širiti po sosednjih državah, najprej na Češkoslovaški in Poljski, potem v Nemčiji (Machlin 1974, Latusek 1977). Žal so jo začeli na Zahodu kmalu zlorabljati po utečenem receptu razni "nabriti" preprodajalci kot "čudežni mah, ki odstranjuje nitrate". Izkazalo se je, da ta alga, podobno kot vodni mahovi, bolje uspeva v mirnem akvariju, v katerem ni rib in polžev. Rade jo napadajo cianobakterije. Je izjemno občutljiva na biološko ravnotežje v akvariju, če uspeva, je indikatorska alga optimalnih pogojev. Občutljiva je na algicide, baker in ribja zdravila. 1 "zelena žogica" potrebuje min. 10 l akvarijske vode. Algojede ribe te vrste alge ne pojedo! Primerna je za hladnovodne evropske ali azijske biotope; širše gledano je v Evropi popularna za ustvarjanje vodnih preprog na dnu akvarija v umetnosti dekoriranja oz. zasajanja akvarijev (aquascaping). Na Japonskem in ponekod v Aziji to algo gojijo posebej kot sobno vodno rastlino s posebnim statusom, povpraševanje po njej je izjemno in stalno, zato so bili prisiljeni to algo v naravi strogo zaščititi, saj ji je gozilo izumrtje! V akvariju, ki je močno osvetljen, jih moramo pritrditi (kot Riccio), ker zaradi mehurčkov kisika ob fotosintezi postanejo plavajoče. Kot v naravi, kjer postanejo okrogle pod vplivom jezerskega tokovanja vode, potrebujejo konstanten krožni tok, če želimo, da bodo res lepo okrogle.
Razmnoževanje: vegetativno (kroglico razdelimo na 2 dela); ob prisotnosti NH4 (salmiaka) pa pride do seksualnega razmnoževanja, gamete/zoospore tvorijo zigote, ki se pritrdijo na neživo podlago. Izkazale so se v akvarijih z kozicami ali ribjimi mladicami. V samih algnih žogah vlada živahno mikro-življenje, ki lahko mladim sladkovodnim kozicam in najmanjšim ribjim mladicam služi kot hrana. Potrebujejo senčno mesto, temperaturni razpon sega od 5 do 28°C (bolje in dlje uspeva pri nižjih temperaturah, pod 24°C, pH med 6,5 in 8,5; voda je lahko mehka do trda. Prenese tudi nizko vsebnost soli. Nega: da bi ohranili kroglasto obliko, oz. da bi preprečili, da bi začele alge na eni strani odmirati, jo je treba redno obračati. Če se preveč zapaca z ostanki odmrlih rastlin v akvariju, je priporočljivo redno temeljito pranje v sveži vodi. Po pranju ali tudi če ima neposredno osvetlitev, postane asimilacija (fotosinteza in absorpcija) tako močna, da se začne dvigati proti gladini. Letni prirastek celic znaša 5 do 10 mm, raste torej izjemno počasi in sicer porablja hranila, ni pa požiralka nitratov, za katero jo pogosto ponujajo. Ogroženost: na Japonskem je marimo zaščitena in ima status največjega nacionalnega zaklada! Posebnosti: na jezeru Akan imajo vsako leto 3 dnevni "marimo festival", v katerem imajo domačini Ainu pomembno vlogo. Marimo žogice so odličen medij za okoljsko vzgojo in osveščanje. Za domorodce so te žogice simbol matere Zemlje, ker se morajo stalno vrteti v vse smeri, da dobijo dovolj sončne svetlobe. Marimo Festival | Festival je letos potekal od 8.10. do 10. 10 | | Namen festivala je okrepiti zaščitniški marimo duh. Čez vikend potekajo ob jezeru Akan starinski rituali in plesi plemena Ainu. |
Na festivalu vsako leto razprodajo na desettisoče zelenih marimo kroglic kot suvenir in simbol sreče. Tudi tu prihaja do goljufij, saj je znano, da spretni prodajalci zvijajo sorodne vrste nitastih alg v kroglice in jih prodajajo kot "marimo". Po zadnjih člankih v nemških revijah lahko sklepamo, da je tudi precej po Evropi prodajanih "zelenih žogic" lažnih (fake!), od tod tudi izvirajo nekatere težave in netipični problemi pri gojenju. Pravo originalno marimo "zeleno žogico" je zelo težko kupiti, posebej veliko in lepo oblikovano! Kljub temu počasi pridobivajo na popularnosti tudi med akvaristi, ki niso ravno privrženci zena, obrednega pitja zelenega čaja in azijske potrpežljivosti in skromnosti. Ni pa to edina alga, ki ima status sladkovodne okrasne alge.
Priporočena literatura: Latusek, A. (1977): Gafezatka kulista - Cladophora sauteri. Akwarium 18: 200-201. Machlin, M. D. (1975): Das grüne Herz der Erde. Aquarien Terrarien 22 (7): 328-331. Starmach, K. (1972): Flora Sfodkowodna Polski. Tom 10. PWN, Warszawa-Kraków. http://web-japan.org/atlas/nature/nat15.html http://www.skylinebetta.de/forum/thread.php?threadid=1857&sid=bb9599736ae800fef1a9e1a0b50895a9 http://www.users.globalnet.co.uk/~xeno/lakeballs.htm http://www.aquaristik.de/artikel/suss50.htm http://www.aqua4you.de/pflanzenart36.html http://www.aquariumforum.de/galerie/showphoto.php/photo/1878
http://www.lake-akan.com/english/tour/event.html
Diskusije:
Copyright © kejbica, Katja Berden in Bojan Dolenc ==================== |