|
|
Tiskanje |
|
|
|
|
|
|
Oglejte si tudi... |
|
|
|
|
Rdeče alge so strah in trepet večine akvaristov. Pa vendar smo jim lahko kos, ko se tu in tam pojavijo v akvariju. Pomembno je, da se jih lotimo takoj, ko jih opazimo oz. še preden vstopijo v akvarij. Katere so najučinkovitejše metode, vam bo skušal razložiti Neil Frank v svojem odličnem prispevku.
UvodMed vsemi algami, ki lahko »napadejo« sladkovodni akvarij in se v njem naselijo, so rdeče alge iz razreda Rhodophyta akvaristom najbolj nadležne. Te, kot krzno ali dlake, včasih tudi kot črni kosmi, oblikovane alge se naselijo na razne površine v akvariju: rastline, les/korenine, kamenje, akvarijsko opremo in celo na podlago oz. pesek. Lahko so raznih barv (rjave, vijolične, sivo-zelene in črne) in izgledajo kot dlake ali krzno. V tuji akvaristični literaturi tem algam rečejo tudi "beard" ali "brush algae". Baensch-ev Aquarium Atlas prikazuje in govori o treh variantah teh alg: dolgo-nitastih (imenuje jih beard), srednje-nitastih (imenuje jih brush) ter kratko-nitastih, ki jih opisuje kot manjše temne okrogle pege. Medtem, ko je večina alg iz te družine po izvoru iz morskih in somorničnih okolij, je nekaj vrst sladkovodnih (med njimi rod Audouinella). V naravi so te epifitske sladkovodne alge prisotne v hitro tekočih vodotokih, ki dovajajo manjše, pa vendar konstantne, količine hranil vključno s CO2. Imajo tudi to lastnost, da se pričvrstijo na vsako podlago, kar jih naredi zelo primerne za hitro gibajočo vodo, kjer jih največkrat najdemo. Na našo "nesrečo" jih ne moremo enostavno "postrgati" ali odtrgati s podlage, kar še dodatno otežuje odstranjevanje. Zgodi se celo, da ribe ali vneti akvarist odtrga del rastline, ko jih želi odstraniti. Po drugi strani pa se nekaterim akvaristom zdijo dobrodošla popestritev svojega akvarija, če jih le ni preveč. S svojim načinom (valujočega) gibanja lahko ustvarijo občutek "naravnosti" akvarija, če posebno, kadar nanje obrnemo tok vode iz izhoda filta oz. črpalke. Rdeče alge so pogosta tema akvarističnih debat in akvaristične literature. Mnogi avtorji so že poskušali dati univerzalen odgovor, nekateri so obupali, spet tretji bijejo stalno bitko proti tej nadlogi. V povezavi z rdečimi algami se pogosto pojavlja nevpadljiva azijska ribica, ki ji po naše rečemo srebrna lisička (Crossocheilus siamenses), verjetno edina znana vrsta ribe, ki aktivno jé te vrste alg. V nadaljevanju bom poskušal razložiti in povzeti, kako so se reševanja problema rdečih alg lotili drugi in tudi jaz sam. Morda tudi jaz ne bom dal univerzalnega odgovora, bom pa osvetlil nekatere točke, ki bi vam morda pomagale v boju s to nadlogo. Vzroki za pojav rdečih algNajpogostejši vzrok kontaminacije akvarija je vnos okuženih rastlin ali rib iz akvarijev z rdečimi algami. Te lahko pridejo v akvarij kot spore ali drobni koščki plavajoči v vodi ter v prebavilih rib. Ko so enkrat odložene v primerno okolje, se v njem lahko naselijo. Nekateri avtorji, pa tudi jaz sam, menimo, da zemlja oz. druga hranilna podlaga ni vir rdečih alg, če le ni nabrana v kontaminiranem okolju. Sam trenutno sicer ne uporabljam zemlje v podlagi, sem pa uporabljal ilovico in nisem opazil povezave z rdečimi algami (isto ilovico sem imel v akvarijih z rdečimi algami in brez njih). Tudi mi ni znano, da bi se zaradi zemlje pritoževal kak drug "podvodni vrtnar", ki meni, da so železo, mangan in ostala hranila, prepotrebni za zdravo rast rastlin, pod pogojem, da se upošteva ostale zahteve "zdravega" akvarija (število rastlin, svetloba, CO2, ...). Ne glede na povedano, pa bodo rdeče alge izkoristile viške hranilnih snovi, ki lahko izvirajo iz zemlje oz. druge hranilne podlage. Če je v vodi prisotnih dovolj hranilnih snovi, bodo alge uspevale. Nekdo se je celo spraševal ali sta morda železo in velika količina svetlobe ključ pri odpravljanju rdečih alg. To vprašanje pa je bolj retorično, saj sta tako železo kot svetloba ključna elementa za rast rastlin, tako alg kot višjih rastlin. Za zdravo rast višjih rastlin je potrebna dovolj velika količina svetlobe in splošno rečeno, večja ko je, hitreje rastline rastejo. Aktivno rastoče rastline črpajo iz vode hranilne snovi, s tem pa izstradajo alge. Medtem, ko zakoreninjene rastline črpajo hranila iz podlage, so alge odvisne samo od hranil raztopljenih v vodi. Če hranil v vodi primanjkuje, bodo alge slabše uspevale. Načini odstranjevanja rdečih algOdstranite jih, še preden zaidejo v vaš akvarij! Kot prvo, preprečite vstop rdečim algam v neokužene akvarije. To je najpomembnejše, če v bližnji okolici opazite primerke rdečih alg, npr. v akvaristični prodajalni ali pri prijateljih. Okužba s prenašanjem rastlin je zelo verjetna, čeprav alge na rastlini niso vidne s prostim očesom. V takih primerih je pomembno, da rastline najprej "dezinficiramo" in tako uničimo rdeče alge. Prav tako je pomembno, da takoj zavržemo vso vodo v kateri smo transportirali rastline ali ribe (npr. aklimatizacija rib v vedru), ribe pa imamo nekaj dni v karantenskem akvariju, da se jim izprazni oz. zamenja vsebina prebavil. Odstranitev okuženih listov je prav tako dobra ideja. Nasploh velja, da je dobro odstraniti nekaj starejših listov, saj tako preprečimo transportni šok rastlin. V primerih, ko so okužene počasi rastoče rastline, npr. Anubias sp., in so okuženi vsi listi, je seveda nepraktično ali celo nemogoče odstranjevanje listov. Čeprav bo naslednje, kar bom predlagal, zvenelo malce drastično ali celo škodljivo, pa je v resnici popolnoma varno in zelo učinkovito. Prav tako odpravi potrebo po odstranjevanju listov. Predlagan postopek vključuje 2 do 3 minute namakanja rastline v razredčenem gospodinjskem klorovem belilu (npr. Varekina). Klorovo belilo razredčimo v razmerju 1 del belila proti 19 delom vode. Lahko uporabite katerokoli klorovo belilo, pomembno je le, da ne vsebuje nobenih primesi, kot so npr. dišave ali podobno. V pripravljeno mešanico položite rastlino (lahko tudi tako, ki je popolnoma prekrita z algami) in nežno mešajte vsebino, da belilo oblije vse dele. Občutljive, tenkolistne rastline namakjte 2 minuti, medtem ko lahko širokoliste rastlnine namakate 3 minute ali celo več. Nato rastlino takoj operite s tekočo vodo. Sam se običajno poslužujem spiranja pod pipo in namakanja v vedru s čisto vodo. Po omenjenem postopku so alge mrtve, večje kose odstranimo z rastlin, tako da jih pomencamo med prsti. Tako, rastline so sedaj primerne za saditev v akvarij! Nekatere rastline bodo kasneje izgubile liste. Vendar naj vas to ne skrbi, v primernem okolju (dovolj svetlobe, hranil, ...) jih bodo kmalu nadomestili novi. Kot dodaten plus se z uporabo belila (vendar z daljšim časom namakanja od 3 minut) odstranijo tudi zelene nitaste alge (Pitophora, Caldophora, Oedogonium, itd.). Rastline kot so suličarke (Echinodorus), vodne čaše (Cryptocorine) in anubiasi, prenesejo celo 4 minute namakanja brez hujših posledic. Na srečo stebelne rastline, ki ne prensejo 4 minut namakanja, rastejo hitreje od alg, saj se le te pojavljajo na starejših, odmirajočih, listih. Te alge pa so, kot mnogi med nami še predobro vemo, lahko prav taka nadloga. Belilo lahko uporabimo tudi za odstranjevanje alg z ostale akvarijske opreme, vključno s kamnov, filtrov in cevi ter celo iz peska. Po "beljenju" seveda vse dobro sperite in poskrbite za odstranitev vseh sledov belila. Vaš nos bo zadovoljivo merilo. Dodatno spiranje in celo sušenje je potrebno za porozne predmete kot so npr. lončene posode. Zagotovite ustrezno prehrano rastlinČe iz vode odstanimo ali zelo zmanjšamo že samo en potreben element, bodo alge propadle. To lahko storimo z nadzorovanjem železa, ki je eden ključnih mikroelementov. Železo lahko dodajamo v akvarij na več načinov: - s hranjenjem rib in posledično mineralizacijo usedlin;
- z zemljo ali ilovico v podlagi;
- z menjavo vode;
- in z dodajanjem v obliki železovih gnojil.
Zadovoljive količine so zaželene, vendar preveč železa škodi. Medtem ko je železo potrebno za rast vseh rastlin, vključno z algami, bo prevelika količina le dodatna hrana za alge in jim bo pomagala uspevati. Železo je pogosto omejujoč element za rast rastlin in je lahko pokazatelj nivoja ostalih potrebnih mikroelementov. Večina železa v akvariju (npr. razpadajočih organskih snovi, mineraliziranih usedlin, ali iz vodovodne vode) je vezana na kisik in organske spojine, s tem pa je manj dostopna algam. Prebavljeno železo bo izločeno kot blato rib in odloženo v podlago. Isto pa velja za ostale železove okside, ki jih najdemo v zemlji ali ilovici. - Omejite dodajanje topnega železa v obliki akvarijskih gnojil.
- Vkoreninjene rastline lahko črpajo železo iz podlage, poleg tega, da ga lahko pridobijo iz vode. Seveda pa lahko alge in seveda plavajoče rastline pridobijo potrebne količine železa le iz vode. Tako je ena od možnih rešitev ta, da omejite količino dodanega železa v vodi. Mnoga gnojila vsebujejo t.i. helierano železo, katerega namen je, da ostane topen in raztopljen. Priporočene doze takih gnojil so običajno dimenzionirane tako, da vzdržujejo količino raztopljenega železa nekje okoli 0.1 mg/l (0.1 ppm) in so predvidene, kot dnevno ali tedensko dodajanje. Žal pa so te doze predvidene za povprečne oz. neke tipične pogoje porabe, za katere ni nujno, da odražajo stanje v vašem akvariju. Odvisno od porabe hranilnih snovi, ki je odvisna od števila in vrst rastlin, njihovega stanja, hitrosti rasti in obstoječih zalog železa v akvariju, je predvidena doza lahko prevelika ali premajhna. Zato je potrebno nekaj eksperimentiranja, da ugotovimo pravo dozo za naš akvarij. Iz izkušen pa lahko povem, da stopnja železa odraža tudi stopnjo ostalih mikroelementov potrebnih za rast rastlin in alg.
- Dodajte železo direktno v podlago.
- Pomemben korak je torej, da zmanjšamo namensko dodajanje topnega železa v vodo, vendar pa moramo zagotoviti železo rastlinam. To pa je tudi razlog, zakaj rastline bolje uspevajo v starejših (utečenih) akvarijih, slabše pa v novih. Ribji izločki zagotavljajo večino hranil potrebnih za zdravo rast rastlin in tako imajo lahko nekateri akvaristi rastlinske akvarije skoraj brez alg kljub rednemu (ali celo obilnemu) hranjenju rib. V teh primerih se netopno železo v podlagi ali iz usedlin (ribjih izločkov), v anaerobnih delih podlage, kemično spremeni (reducira) v neoksidirano obliko in postane dostopno rastlinam. Manjše količine železa ter ostalih mikroelementov v vodi pa bodo rastline vseeno posrkale in tako izstradale alge. S to strategijo bo s časom potrebno dodajanje železa (oz. čvrstih železovih gnojil) v podlago, ko so rastline dobro razraščene in je podlaga prepredena s koreninami. Z malo sreče pa bodo do takrat problemi z algami že preteklost.
Uravnavajte porabo hranilnih snoviTo je še ena metoda za nadzor viška železa in ostalih vodotopnih hranil. Tu nastopita svetloba in gostota rastlin - na splošno: več je svetlobe, hitreje rastejo in večje ko je število rastlin, hitreje se porabijo raztopljena hranila. Zadostne količine svetlobe so potrebne za dobro rast rastlin in grobo rečeno bodo rastle hitreje z intenzivnejšo svetlobo. Ker aktivno rastoče rastline črpajo hranila tudi iz vode, s tem izčrpujejo alge. Seveda pa se moramo vzdržati dodajanja hranil/gnojil, čeprav se v zdravem, gosto zasajenem, akvariju ne morejo dolgo zadržati. Vseeno pa ne smemo pozabiti na redno menjavanje vode, saj s tem preprečimo morebitno kopičenje posameznih hranil. V gosto zasajenih akvarijih, z manjšim številom rib oz. s takimi, ki se lâhko hranijo, obstaja možnost, da pride do pomanjkanja dušika. To povzroči zaostajanje v rasti rastlin in omogoči algam, da pridobijo prednost. Morda taka situacija koristi tudi rdečim algam. Če pride do take situacije, je potrebno v akvarij dodajati dušične dodatke, da ustvarimo hranilno ravnotežje in omogočimo rastlinam, da premagajo alge. Vzdržujte gosto zasajen akvarijMed vsemi zgoraj omenjenimi strategijami, je akvarij z zdravimi in aktivno rastočimi rastlinami najpogostejša rešitev. Mnogi akvaristi poročajo o izginotju določenih vrst alg, med njimi tudi rdečih, v gosto zasajenih akvarijih z zdravimi in aktivno rastočimi rastlinami. Iz tega lahko sklepamo, da je nadzor hranil sicer pot do željenega cilja, vendar pa ni nujno tudi mehanizem s katerim dosežemo izginotje alg. Različni tipi in gostota rastlin so verjetno pravi razlog za izginotje, zaviranje rasti ali upiranje rdečim (ter ostalim) algam. Nekatere rastline, počasi in hitro rastoče, so bolj dovzetne za napade rdečih alg kot druge. Spomnim se srednje zasajenega akvarija, v katerem so rdeče alge prekrivale počasi rastoč Anubias in tudi nove liste suličarke (Echinodorus bleheri), niso pa napadle relativno počasi rastoče vodne čaše (Cryptocorine affinis). Nekatere rastline so znane po tem, da oddajajo kemične spojine, ki zavirajo rast drugih rastlin ali alg. Te spojine, imenovane tudi "alelokemikalije", se s časom nakopičijo v akvariju in lahko povzročijo propad drugih rastlin v sicer zdravem akvariju. Zatorej, s potrpljenjem in gosto zasajenim akvarijem, bodo lahko rdeče alge izginile same od sebe. Razmislite o ogljikovem dioksidu (CO2)Še eno hranilo, ki je lahko povezano z obstojem rdečih alg v akvariju, je neorganski ogljik. V akvariju ta obstaja kot raztopljen plin (CO2), bikarbonati in karbonati. Ravnovesje teh vrst ogljika je odvisno od kislosti oz. pH vrednosti vode. Prosti CO2 je prisoten pri pH, ki je manjši od 8.0 in prevladuje, če je pH manjši od 6.5. Po mojih izkušnjah se rdeče alge pojavljajo le v akvarijih z nizkimi vrednostmi pH. Akvariji z apnenčasto podlago premaknejo ogljikovo ravnovesje na stran bikarbonatov (HCO3-) in rdeče alge izginejo. Tako sem opazil rdeče alge v svojih južnoameriških akvarijih, nisem pa jih videl v afriških akvarijih z apnenčasto podlago. Kot kaže so rdeče alge med tistimi rastlinami, ki lahko izkoristijo raztopljeni CO2. Po drugi strani pa nekaj virov navaja, da dodajanje CO2 pomaga pri odpravljanju rdečih alg. Čeprav je to na prvi pogled v nasprotju z mojo hipotezo, mislim, da je ta metoda učinkovita, ker dodajanje CO2 pospešuje rast rastlin. Kot je že povedano, z velikim številom rastlin in zadostno količino svetlobe, se poraba hranilnih snovi zelo poveča, rastline jih odžirajo algam, ki zato začno propadati. Isti efekt se doseže s CO2, ki je produkt vodnih organizmov ali razpadanja organskih snovi. Vodikov peroksid (ki ga mnogi uporabljajo v napravi, imenovani "OXYDATOR") in encimi naj bi tudi pomagali pri nadzoru alg. Po mojem mnenju je to posledica podobnega efekta - povečane rasti bakterij, ki povzročijo porast koncentracije CO2. Moram pa omeniti, da v svojem južnoameriškem akvariju nisem dodajal CO2 in tudi nisem imel organske podlage. Uporabite algojede ribeNaslednji pomemben korak pri nadzoru alg je uporaba algojedih rib. Kot prva in najpomembnejša je "siamski algojed" ali tudi "srebrna lisička", Crossocheilus siamensis, verjetno edina vrsta, ki aktivno jé rdeče alge. Kot je pravilo pri vlaganju vseh algojedih rib, je najbolje, da jih vstavimo v akvarij že takoj na začetku oz. še preden se pojavijo rdeče alge. Najbolje storimo, če jih vstavimo, ko akvarij postavimo. V tem času ribe hranimo malo, da se privadijo iskanju alg, kot osnovne hrane. V starejšem akvariju bo manjša jata teh rib pomagala in celo odpravila rdeče alge. Druga žival, ki je koristna pri odstranjevanju nitastih in rdečih alg, so kozice. "Yumato-numa-ebi" ali japonska soornična kozica, Cardina japonica, igra vodilno vlogo odstranjevalca alg v japonskih in tajvanskih akvarijih. Zasluge za to ima sloviti Takashi Amano in jih na veliko opeva v svojih knjigah "Nature aquarium world". Te kozice živijo v azijskih močvirjih in so lepše obarvane, kot njihove sorodnice, ki živijo pri nas. Amano pravi, da so ti rakci najučinkovitejši odstranjevalci alg. Amanojeve, pa tudi druge kozice (Cardina sp., Neocardina sp. in Palaeomonetes sp.), lahko že zasledimo pri naših prodajalcih. Sam sem že uporabil tako amanojeve kot tudi druge in lahko poročam o velikem uspehu pri zatiranju nitastih alg. Če želimo, da so kozice učinkovite, jih moramo uporabiti večje število in moramo poskrbeti, da ne jedo ribje hrane. Očitno je, da jih ne moremo uporabiti v akvarijih z velikimi ribami, saj kmalu postanejo ribja hrana. Lahko pa jih vstavimo v akvarij ponoči, ko ribe spijo, in rakci bodo ponoči odstranjevali alge, zjutraj pa bodo postali hrana za ribe. Če v akvariju zmanjka druge hrane in ostanejo samo rastline, se lahko spravijo tudi nadnje. Uporabite kemikalijeBaker bo uničil rdeče alge! Vendar pa uporabo bakra svetujem le v skrajnem primeru, ko vse druge metode odpovedo. Čeprav sem o algicidih prvič razpravljal leta 1986/87, se algicidi uporabljajo že dlje časa. V nasprotju z drugimi algicidi, ki se uporabljajo v akvaristiki (npr. simazin), bo baker uničil tudi rdeče alge. Na žalost pa bo škodoval tudi ostalim rastlinam v akvariju (še posebej rmancem, Myriophyllum, in valisnerijam, Vallisneria), zato je potrebna pazljivost pri njegovi uporabi. K sreči pa uporaba bakra ne bo škodila mnogim zaželjenim rastlinam, kot so suličarke (Echinodorus), vodne čaše (Cryptocoryne), Anubias-i, praproti (Microsorum) in še mnoge druge. Poglavitna prednost uporabe bakra je v tem, da akvarija ni potrebno razdreti in razkužiti - rastline, kamenje, korenine in podlaga lahko ostane v njem. Kot dodaten bonus, nekatere rastline (posebej vodne čaše) bolje uspevajo z dodatkom bakra, občutljivejše alge pa propadejo. Edina stvar, ki bi jo morali odstraniti iz akvarija so, seveda, ribe. Da bo terapija učinkovita, moramo vzdrževati koncentracijo bakra na nivoju 0.5 mg/l (0.5 ppm) vsaj 7-10 dni. Baker lahko dodajamo v obliki bakrovega sulfata ali tudi kot druge bakrove spojine. V trgovinah lahko najdemo več pripravkov, ki jih lahko uporabimo, vključno z zdravili za Oodinium, parazitsko algo. Vsekakor potrebujemo tudi zanesljiv in natančen test za baker, s pomočjo katerega zagotovimo, da so v akvariju ves čas prisotne zadostne in ne prevelike količine bakra. Po prvem dnevu bo potrebno dodajanje nove doze, saj rastline pa tudi ostale organske snovi porabijo ali se vežejo z bakrom. Da bi povečali učinkovitost terapije, lahko vodo v akvariju najprej filtriramo preko aktivnega oglja in s tem odstranimo te organske spojine iz vode. Ribe in ostale nevretenčarje moramo pred uporabo bakra odstraniti iz akvarija, po uporabi pa jih lahko vanj vrnemo šele, ko so količine pod zaznavno mejo. To še posebej velja za krapovce in živorodke, ki so še posebej občutljive na baker. Isto velja tudi za polže in ostale nevretenčarje. Nekatere ribe, posebno ostrižniki, so relativno neobčutljive na baker in lahko ostanejo v akvariju, če jih je pretežko uloviti. PovzetekPredstavil sem nekaj metod preprečevanja in odstranjevanja rdečih alg iz akvarija. Osnovne metode so: preventivno razkuževanje rastlin s klorovim belilom, zmanjšanje hranil v vodi, veliko število zdravih in aktivno rastočih rastlin, algojede živali in bakrovi algicidi. Upam, da sem s tem prispevkom pomagal pri preprečevanju ali odpravljanju te akvarijske nadloge, čeprav s tem nisem izčrpal vseh možnosti v boju z algami. LiteraturaTAG: The Aquatic Gardeners Association FINS: The Fish Information Service (vir) The Krib Baensch; Aquarium Atlas vol. 1; Mergus 1998 Avtor članka je Neil Frank. Besedilo prevedel in priredil Blaž Kristan. Sodelujte v diskusijah na to temo »
|